Pri oploditvi na cilj vedno pridrvi najhitrejši spermij. Da je najhitrejši, mora biti tudi najsposobnejši, najmočnejši, najspretnejši in oh-in-sploh genetsko najboljši. Do tu vse lepo in prav. Tudi ko se superiorni spermij razvije v zarodek in pride na svet, je preprosto čudovit. Vsi novorojenčki so lepi in nebeško nedolžni. Nato pa se prej ali slej začnejo problemi. Ciljam na čisto resno vprašanje, kako je možno, da se iz teh vrhunskih skupkov celic, konkretno iz najsuperiornejših spermijev, razvijejo totalni kreteni?

To je vprašanje za Nobelovo nagrado. Psihologa David Dunning in Justin Kruger, ki sta raziskovala pojav kognitivne pristranskosti, zaradi katere se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastne ravni znanja o določenem področju in zaradi osebne nesposobnosti niso zmožni prepoznati niti lastnih napak, sta dotično nagrado - njeno satirično verzijo Ig Nobelova nagrada -, tudi dobila. Satirična verzija ni nič manj vredna, izsledki študije dotičnih psihologov so realni in jih ne moremo spregledati v vsakdanjem življenju.

Kot kritični primer nesposobnežev naj navedem nasilneža iz okolice Krškega, ki sta pred leti do smrti pretepla prijatelja, ker naj bi ta med popivanjem v šali dejal "mamicu ti jebem". Na sodišču sta se izgovarjala, da sta bila močno vinjena, in da se vsega sploh ne spominjata, a sta vztrajala, da je nasilje v primeru, če nekdo žali ugled tvoje mame, dovoljeno. Izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da sta inteligenčno podpodpovprečna. Čeprav sta ubila lastnega prijatelja zaradi popolnoma nepomembne kletvice, izrečene pod vplivom alkohola, še vedno nista bila sposobna razumeti, da je bilo njuno dejanje - tj. umor! - napačno in popolnoma nesprejemljivo. 

Srčno upam, da bodo tudi tisti, ki v primeru Ukrajine tulijo in včasih tudi kričijo, da je potrebno najprej pogledati vzroke in šele potem posledice, na tem preprostem primeru iz Krškega dojeli, da ni civilizacijsko sprejemljivo, če zaradi ene kletvice človeka kar ubiješ. Zato tudi ni civilizacijsko sprejemljivo, da tuja vojska kar naenkrat vkoraka na ozemlje druge suverene države in začne moriti. Bila sem prepričana, da v 21. stoletju česa takega vsaj na območju Evrope več ne bomo videli, saj smo konec koncev napredna civilizacija, a lej ga zlomka, ruski vampir je dokazal, da je politična matrica bivše Sovjetske zveze še vedno retardirana.

Zaradi posameznih obmejnih incidentov - ki jih ruski propagandni stroj, specializiran za pretiravanja in izmišljotine, povzdiguje že skoraj v mučeništvo -, pride cela armada in pobija ljudi. Mentalno podhranjeni so tudi putinofili in rusofili, ki nikakor ne uspejo dojeti, da noben obmejni incident ne more biti vzrok za grozljivosti, ki jih te dni spremljamo iz ukrajinskih mest, ki so, nekatera, dobesedno zravnana z zemljo. Možgani Putinovih podpornikov preprosto nimajo sposobnosti, da bi dojeli realno situacijo. Zato jim je zastonj karkoli dopovedovati, saj jim kognitivni manko onemogoča razumetje celotne situacije.

Putinovi podporniki se običajno izgovarjajo na diplomatski dogovor iz Minska, kjer naj bi se, trdijo, NATO obvezal, da se ne bo širil proti ruskim mejam. Pa dobro, so te besede kje dejansko res zapisane? Smo mar v otroškem vrtcu?  Dunning-Krugerjev efekt ne napada samo tistih, ki jim Bog ni namenil pameti, pač pa tudi visoko usposobljene posameznike, ki znanje podcenjujejo. Ti si zmotno predpostavljajo, da so naloge, ki so enostavne za njih, enostavne tudi za vse druge ljudi.

V času najtežjih valov covida smo videli kopico nedvomno visoko usposobljenih zdravnikov, tujih in domačih, ki so dvomili v virus, javno nastopali in povzročali kaos tako med stroko kot med laično javnostjo. Eden takšnih je znani ginekolog dr. Stanko Pušenjak, ki ga osebno izjemno cenim, saj sem mu konec koncev zaupala, da mi je na začetku obeh nosečnosti zapičil v trebuh iglo, ki je še najbolj spominjala na tisto za štrikanje. Dvakrat mi je opravil amniocentezo, prenatalno invazivno diagnostično metodo, s katero medicina ugotavlja morebitne okvare na plodu. Metoda je skoraj 100-odstotna in tako sijajna, da v naprednejših evropskih državah, recimo na Irskem, nosečnic več ne pošiljajo na kup obskurnih preiskav. Opravijo kar amniocentezo in tako se rodi manjše število otrok z raznimi okvarami. In potem ta vrhunski specialist, ki vsekakor premore um, vid, roko in občutek virtuoza, trosi o covidu traparije. Splošno dramo je povzročil, ko se mu je zaletelo, da cepivo proti covidu morda povzroča neplodnost. Gospod se neprimerno oglaša tudi sedaj, v primeru Ukrajine. Naj mu vljudno svetujem, naj utihne in se raje drži področja, na katerem je alfa in omega v slovenski medicini. 

Zanimivo je, da gre v obeh primerih, tako v primeru anticepilcev kot v primeru rusofilov, za bolj ali manj ene in iste ljudi. Kaj je narobe z njihovimi možganskimi nevroni? Zakaj ti ljudje tako drugače čutijo in napačno razmišljajo? Je poleg Dunning-Krugerjevega sindroma, ki ga je pravzaprav razkrinkal vzpon interneta, še zlasti spletnega iskalnika Google, z njimi še kaj narobe? Tragiki z Dunning-Krugerjem pameti ne dojamejo in jo zamenjujejo z norostjo. Ne ločijo kredibilnih virov in trolanja od namerne škodoželjne propagande. Še več, v lastnih traparijah vidno uživajo, ker z njimi žanjejo pozornost širšega občestva. Na razumne argumente odgovarjajo zgolj s huronskim (po)smehom. Srečni so. Mi pa ne.

Slavoj Žižek je ob priliki dejal, da ga nič ne dela bolj depresivnega kot to, ko gleda, kako so butasti ljudje srečni. Hvala enako. Tudi sama se ob goltanju antidepresivov večkrat vprašam, zakaj nisem vsaj toliko butasta, da bi lahko bila vsaj malo srečna? Čeprav se bojujem z resno depresijo, mi dejanskih razlogov za srečo v realnosti ne manjka. Si pa resno zastavljam še eno zanimivo vprašanje: kakšni ljudje bi šele hodili po Zemlji, če bi v odločilni tekmi za življenje zmagovali najslabši spermiji, če se že iz najboljših rojevajo Butalci? Kaj mislite vi?