Komentar

Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT

Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne prihodke. Igralniško-zabaviščni turizem je bil slovenski premium turistični produkt. Sploh novogoriška družba HIT. Politiki so se lepili na denar igralništva. Sponzorstva, vlaganja v lokalna skupnost, donacije … HIT se je kljub vsemu večinoma obnašal odgovorno. Ne glede na trenutno politično strukturo. Bil pa je tudi tarča političnih, osebnih in poslovnih manipulacij, ki pa niso predmet današnje obravnave. V kontekstvu nedeljskih volitev je zagotovo zelo zanimivo, da se na temo igralništva takorekoč ni spregovorilo niti besede ...

21.04.2022 19:51
Piše: Tilen Majnardi
Ključne besede:   HIT   igralništvo   Nova Gorica   Novomatic   turizem   Slovenija   gospodarstvo

Foto: HIT, d.d.

Glede na invazivno politiko avstrijskega Novomatica pa je zaskrbljujoče dejstvo, da HIT kljub splošni, pokoronski visoki rasti slovenskega gospodarstva, posebej turističnega segmenta, na področju igralništva še vedno stagnira.

Bistvo je, da je Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Novi Gorici vzpostavila izredno konkurenčen, celo globalni igralniško-zabaviščni produkt. Hoteli, igralništvo, turizem. HIT. Delniška družba, ki je komaj preživela dolga leta političnega mrcvarjenja, nerazumevanja "Ljubljane", nastavljanja ubogljivih, a nesposobnih kadrov, pa potem še dve leti covida ... Danes je družba HIT dobesedno zadnji ostanek slovenske igralniške industrije, kajti "olupke" slovenskega igralništva oziroma tistega, kar je od njega še ostalo, pod normalno ceno pobira avstrijska družba Novomatic, ki je pokupila tudi praktično že vse igralne salone v Sloveniji. Ni skrivnost, da si Avstrijci ogledujejo tudi HIT, ki pa glede na zakonodajo in lastništvo lokalne skupnosti vseeno ne bo tako lahek plen.

 

Ključno strateško vprašanje naslednjega vladnega mandata je torej, ali bo država uporabila družbo HIT za razvoj, ali pa bo podlegla osebnim interesom posameznikov, ki tako levim kot desnim zdaj prodajajo novogoriško igralniško podjetje Novomaticu za en evro, če prevzame vse njegove dolgove. V bistvu je najslabša rešitev nadaljnja stagnacija, nadaljevanje trenutne brezidejnosti. Poleg tega se trenutna lokalna skupnost poskuša izviti iz odvisnosti od igralniških prihodkov, zato nekih posebnih razvojnih idej ali interesov glede igralništva nima.

 

Skupina HIT se je do leta 2008 počasi približevala prihodkom v višini 300 milijonov evrov (za primerjavo: leta 2020 niso dosegli niti 100 milijonov). Bila je steber lokalnega, tudi slovenskega gospodarstva. Odgovoren del gospodarstva, določene negativne elemente svojega poslovanja je v skladu z neko nenapisano družbeno pogodbo omejevala, plačevala, kompenzirala. V nasprotju s strategijami Republike Slovenije, ki so igralniško-zabaviščni turizem opredeljevale kot dodatek, del celovite turistične ponudbe, ki ne povzroča negativnih učinkov, se je slovensko igralništvo razvilo v bifejski turizem lokalcev, ki ima največje negativne učinke. Dnevno obiskovanje igralnih salonov s strani lokalnega prebivalstva na področjih, ki nimajo omembe vredne zveze s turizmom, je namreč tisto, kar je nabolj škodljivo in povzroča največje stroške in negativne posledice.

 

Za razkroj resnega zabaviščnega turizma so odgovorni vsi vladajoči v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih; levi in desni, ki so brez resnih analiz podeljevali koncesije za igralne salone svojim prijateljem, sorodnikom in financerjem kampanj.

 

 

Igralništvo kot zlato jajce

 

Državna družba HIT, v delnem solastništvu lokalne skupnosti, deluje v zakonodajnem sistemu, ki v osnovi izvira iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub različnim državnim strategijam, ki na načelni ravni ves čas poudarjajo nadgradnjo klasičnega igralniškega produkta z raznovrstno turistično ponudbo, ki bo dodala atraktivnost in dodano vrednost samemu igralništvu, v praksi zakonodaja te turistične nadgradnje ne spodbuja. Država, predvsem pa pristojno ministrstvo za finance, deloma pa tudi lokalna skupnost, namreč v igralništvu vidi le nekakšen vzporedni davčni sistem za zadovoljevanje svojih javno-finančnih potreb.

 

Druga značilnost igralniške dejavnosti - in pri tem v veliki meri družbe HIT, ki je pri razvoju igralništva orala ledino - je, da je nekako odmaknjena od osnovnega zanimanja politike (izjema so seveda kadrovanja v upravi ali večji projekti, kot je bil denimo načrtovana gradnja igralniško-zabaviščnega centra v sodelovanju z družbo Harrah's Entertainment ipd..). In to kljub temu, da je podjetje v večinski državni lasti. Velik del razlogov za to leži v percepciji velikega dela splošne ter politične javnosti, da je igralništvo "nekaj mejnega", če ne že sumljivega, zato s tem vsaj uradno ne želijo imeti opravka, del razlogov pa verjetno tudi v fizični oddaljenosti Nove Gorice od Ljubljane.

 

Na podlagi navedenega se je tudi v družbi HIT skozi leta oblikovala določena samozadostna, rigidna organizacijska in vodstvena klima, ki je tudi občasna kadrovanja ljudi, ki niso zgodovinsko ali geografsko povezani z razvojem družbe HIT, niso uspela spremeniti. V tem, pa tudi v objektivnih tržnih razlogih in precejšnji brezciljnosti, neambicioznosti lastnikov, ležijo glavni razlogi za neuspešno prilagajanje družbe izredno spremenljivim poslovnim razmeram v zadnjem desetletju. Korona je zgolj zabila žebelj v krsto.

 

Pomemben element poslovanja je partnerski odnos z zaposlenimi, ki so jedro kakovostne turistične storitve. Dosedanje Hitove uprave zaposlenih niso razumele kot gradnika kakovostne storitve, ampak kot nujni strošek. Iz tega izvirajo tudi kontinuirana trenja med sindikati in vodstvom družbe.

 

 

Od afer do napačnih strategij

 

Družbo HIT je slovenska javnost žal najprej pobližje spoznala zaradi afer v devetdesetih in parlamentarnih preiskovalnih komisij, kar je v veliki meri zaznamovalo tudi odnos do samega podjetja in dejavnosti. Po letu 2002 je prišlo do določenih davčnih razbremenitev, ki so izboljšale razvojni potencial podjetja. Z današnjega vidika je precej očitni, da je bil ta v sicer intenzivnem razvojnem ciklu 2003-2007 slabo ali napačno izkoriščen. Glede na trdo, ozko igralniško logiko vodilnih v Hitu je podjetje večino sredstev usmerilo v povečanje klasičnih igralniških kapacitet brez komplementarnih zabaviščnih produktov, hkrati pa je velik del investicij usmerilo v tujino, s čimer je sicer poskušalo omejiti odvisnost od samo enega trga (severna Italija), kar pa se je zaradi različnih razlogov, tudi ponavljajočih napak pri definiranju sodobnega zabaviščnega produkta, izkazalo za neuspešno.

 

Na načelni, tudi trženjski ravni (z uveljavitvijo nove celostne podobe, znamko Vesolje zabave – Universe of Fun, z aktivnostmi za povečevanje turistične prepoznavnosti ipd.) je sicer celotna skupina HIT poskušala storiti korake od ozkega igralniškega pedigreja podjetja k turistično-zabaviščni družbi, vendar ti poskusi pogosto niso imeli iskrene podpore ali osnovnega razumevanja na ravni uprav in ključnih kadrov. Družba je očitno tudi precenila potencial severne Italije, ni upoštevala izrednega tveganja odvisnosti od zgolj enega trga, ni tudi upoštevala, da so bili izredno pozitivni, skoraj neverjetni učinki protikadilskega zakona po letu 2000 v Italiji izrazito kratkoročni. Investicijske strategije so tako v marsičem temeljile na napačnih predpostavkah, namesto v širitev produkta, večjo kakovost, stabilnost itd. se je vlagalo v očitno presežne igralniške kapacitete. Vse skupaj se je najbolj plastično pokazalo po letu 2008, ko celotna skupina ob padcu igralniške realizacije ni bila sposobna servisirati kreditnih obveznosti.

 

 

Ali je HIT sploh lahko še hit?

 

Če vsemu navedenemu v zadnjih letih dodamo še izrazito nerazvojno in politično kadrovanje, je jasno, da se lastniki in uprave družbe niso bili sposobni učinkovito spoprijeti z učinki krize, povečano konkurenco, novimi konkurenčnimi produkti, novimi tehnologijami, ustreznimi reorganizacijami procesov, učinkovitimi instrumenti politike človeških virov ... Potrebno je sicer poudariti, da je družba v zadnjih letih ob določenih ustreznih ukrepih finančne sanacije po koncu krize uspela vsaj stabilizirati poslovanje, povsem jasno pa je, da je današnji pokoronski HIT daleč od družbe denimo v letu 2007, predvsem pa je zaskrbljujoča t. i. sistemska optimistična stagnacija, ki sicer zadošča za preživetje podjetja ob minimalni rasti, ne zagotavlja pa novega razvojnega koraka.

 

HIT ima danes približno 80 milijonov evrov prihodkov na leto, kar je približno šetkrat manj kot v zlatih časih, ko je Nova Gorica veljala za "slovenski Las Vegas". Z današnjim prometom je HIT le še srednje veliko podjetje, zaradi česar niti ni več zanimiv za politiko, kadrovanja.

 

Glede na invazivno politiko avstrijskega Novomatica pa je zaskrbljujoče dejstvo, da HIT kljub splošni, pokoronski visoki rasti slovenskega gospodarstva, posebej turističnega segmenta, na področju igralništva še vedno stagnira. Iz tega izhaja, da ima družba sistemske, strukturne probleme pri oblikovanju in trženju svojih storitev. Družba nima odgovora na agresivno politiko regionalne konkurence, nima strokovnih služb, ki bi lahko kredibilno lobirale za ustrezne spremembe zakonodaje, ki so že v pripravi, pišejo jih pa birokrati brez izkušenj, pogosto pod vplivom lobističnih pritiskov konkurenčnih družb.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.703
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.476
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.249
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.790
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.232
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.001
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 479
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.742