Pišem razumno človeštvo. Pri nas nikoli. Zvesti ideologi ali bolje žižkologi so njena platforma. Platforma religije, brez katere, se zdi, da ta narod ne more obstati in  obstajati. V bistvu ga obvladuje ali skuša obvladati kot kontrapunkt preslikani ikonografiji s podobnimi vzorci in - kar je seveda najbolj pomembno - dogmatskimi prijemi. Dogma tu, na tej strani je čisto, prvinsko sovraštvo. Do vseh, ki  drugače razmišljajo, razmišljamo.

Tudi sam sem v mladosti nosil majico s Che Guevaro na eni strani (na drugo sem si naslikal Prešerna). A sem kmalu spoznal, kako ta ideologija izkrivljeno duši razum, inteligenco, človeka pa, če je ne spregleda in se ne upre, iznakazi in iz njega naredi dobro upogljiv, vodljiv stroj. Ampak za spregled ne rabiš veliko. Prebereš nekaj knjig  avtorjev, ki so postavili ogledala temu zlu.  

Da, od mene boste slišali direkte. Brez olepšave. Tudi sam se gibal po teh sobanah, razbijal ogledala odsevov lastne duše, stopal po razbitinah in bil vedno znova nagrajevan z nadzorom. Veliki brat je nas, enfants terribles, imel(in še vedno ima) pod kontrolo. Tisoči njegovih, še danes razpredenih agentov, vzdržujejo to zlo prevare. To ni preganjavica, kot bi si lahko bralec mislil, ampak kruta realnost. Saj tako ideologijo, ki je seme zla, ne moreš vzdrževati brez nadzora in pranja možganov. Kje in kdaj so se prebliski spremenili v prepoznavo, sem spoznal dovolj zgodaj, a sem za to spoznanje plačal in še plačujem ceno. Ker ti zločinski sistemi in ideologije odpustkov ne dajejo. Mogoče navidezne piškotke, ki pa so le drobtine z dobro obložene mize, za katero se gospoda dokaj dobro počuti. Na srečo sem že v gimnaziji imel možnost prepoznave, saj vseh profesorjev niso uspeli zatreti ali izločiti. Pa so nam natresli tudi  drugačnih idej in poti. Mene so se prijele in zato sem se tudi našel v zapisih, knjigah ter arhivskih dokumentih, kjer je jasno zapisano, kako nam je zlo dihalo za ovratnik. Zločinci, ki so nas popisovali in nadzirali, se še danes brez težave gibljejo po političnih strukturah, ki so izpeljanke zla iz preteklosti.

Osvoboditelji so bili naivni razumniki, prestreljeni z zgoraj opisanimi nosilci zla, dobro prikritega in vtkanega v njihovo celično strukturo. Verjeli so v svoj bogati in razgledan svet ter moralne vrednote, ki so bile vtkane v njihove miselne vzorce. Razum jim je seveda narekoval možno drugačnost, a so se predali čustvom - in to je osnova vseh problemov še danes. Zato je vratar še vedno tam.

Sem bil zmotno prepričan, da bo vse vesoljno znanje v žepu postalo nepremagljiva ovira in dokončni propad teh ideologij. Ali vsaj občutek, da so tam, na smetišču zgodovine. Pa niso. Laž, prav tista, ki jo je v kratkih direktih opisal Solženicin, sprenevedanje, brezosebno in primitivno blatenje, nagrajevana "pesniška" vulgarnost, bedna in zločesta ter straniščna pesmarica, kot osnova proslav, ki se je lahko sramujejo vsi, ki dobro mislijo. Bila je konkubina človeku, ki mu je režim dihal za ovratnik, zapiral njegove starše in sorodnike, njemu polomil obe zapestji in je nato fasal še njen nadzor. Mogoče je vedel in mu je bilo vseeno. Sva se nekajkrat srečala. Kot mi je jasno, da je tam med nogami polno možnih odgovorov in spoznanj ter tudi modrosti bivanja. Saj je ta čaša slastnih doživetij bistveni del razvoja narave.  

Spomnim se, da je Frank Zappa nekoč izjavil:

"The illusion of freedom will continue as long as it's profitable to continue the illusion. At the point where the illusion becomes too expensive to maintain, they will just take down the scenery, they will pull back the curtains, they will move the tables and chairs out of the way and you will see the brick wall at the back of the theater."

Zappa je bil seveda genij in široko razgledan mislec. V njegovem gledališču ti stekli, lajajoči psi niso bili nikoli. Tudi danes, ko so vstopnice zastonj. Saj jih je omogočil internet. In je njegova zapuščina v zakladnici človeškega dostojanstva. Sem omenil dostojanstvo? Kdor ga išče v uličnem teatru ponudnikov in zagovornikov straniščnih pesmaric, bo fasal le to, kar mrčes ljubi. 

Ko berem, gledam prispevke, vidim, da se zlo ni nasitilo dovolj. Ni samo JJ tarča veseljakov te dni. In seveda, če smo pošteni. Vedno, ko se na odru kaj zalomi. Posredno smo na tapeti tudi vsi, ki drugače mislimo. Ti so si nadeli raznorazne priimke in pijano trolajo ter smetijo po internetu. Po navadi skriti za vzdevki, ker so v svoji bedni  notranjosti prazni ali pa so, kar je seveda jasno, plačani tudi delno z denarjem nas vseh, ki nas tako neutrudno pljuvajo. Skoraj vedno več ali manj v populistično intrigantski in religiozni fanatičnosti. Fakti tu nič ne pomenijo. Ker na njihov drek sedajo muhe, ki nerazgledane ne vonjajo osnov.  

Beseda troll je skandinavskega izvora (npr. Ibsenov Peer Gynt), in se glede "na vir njihov videz zelo razlikuje; troli so lahko grdi in počasni, ali pa izgledajo in se obnašajo povsem kot ljudje, brez posebno grotesknih značilnosti. Medtem ko so psihologi ugotovili, da je psihopatološki sadizem, osebnostna lastnost, pogosta med internetnimi troli, in nekateri  opazovalci trdijo, da troli dejansko ne verjamejo v kontroverzna stališča, ki jih imajo ali trdijo." (Wikipedija). 

Lahko bi rekel, da so troli v slovenskem okolju več ali manj plačani špiclji, ki se prislinijo v lokalih, trgovinah, visijo domala v vseh javnih prostorih. Naj bi imeli prikrito ali zakrito identiteto in seveda delujejo odvisno od rangiranja, ki ga imajo. Ali bolje: od položaja na šahovnici. Podobno delujejo internetni troli, ki se vtaknejo v vsak, malo bolj kritičen forum ali skupino, kjer postane njihova naloga več ali manj ovaduško špicljevsko infiltriranje ter delovanje. V naravnem prostoru jih več ali manj hitro odkriješ, na internetu pa moraš biri izredno pozoren in analitičen. In po navadi so troli več ali manj povsod z nalogo, da preusmerjajo debato in jo, če je potrebno, skušajo tudi degradirati  ter spraviti na nivo njihovega namena. Ki pa je po navadi prostaško izživljanje.

Ste že kdaj pomislili, da je kompletna kontrola Facebooka, delno Twitterja (upam, da bo Elon Musk z open source algoritmi počistil tudi s "čistilci" domače leve tople grede), Wikipedije, kjer sta tudi opazna v veliki meri dodatna kontrola in brisanje ali popravljanje slovenske leve tople grede. 

Mi lahko kdo zanika, da primitivni novinarski komplot ne deluje enako? Več ali manj v službi ideologije, ki nas ponižuje že desetletja. V vedno novih preoblekah. Kot vsakoletna pustna rajanja. In da je večina opisanih iz levičarskih toplih gred.

***

Težko je biti razumen v deželi, kjer se enači kraja sendviča, plačilo hotela ter na drugi strani pokradeni ali prisvojeni milijoni. In kjer so na domala vsakem koraku zvesti vojaki revolucije. O tem razpreda v enem izmed svojih zapisov tudi Nina Krajnik (vir):

"Res je čas, da psihoanalizo uvedemo v politiko. Vse to namreč ni več samo pokvarjeno, ampak bolestno."

Bo že res. Podobno se je kitil Stalin:

"Ubiti enega je zločin, pobiti milijone pa statistika."

Osnovna logika razumevanja je podobna. In zapori, ki naj bi bili narejeni za zločince in kriminalce, so več ali manj polni kurjih tatov. Si bom za konec izposodil Terryja Rileya (A Rainbow in Curved Air) – da naj si "politiki vseh barv in zastav sestavijo in sešijejo šotore, v katerih lahko izvajajo svoje neškodljive igrice". 

Ah, da ... Ponarediti nekaj glasovnic in ... vam čisto na koncu lahko napišem izjavo, drage mi prijateljice:

"Bojim se jutrišnjega dne."

Jaz sem takih juter doživel ogromno. In ji pritrdil ter povedal, da se je pred časom nekdo drl na glas, kot otrok v trgovini, da "ve kdo smo in da smo prešteti". Bedna kreatura zla. Dragi Štefančič, lahko začneš pri meni. 

Pavle Okorn, tretjerazredna elita (Štefančič press) in vedno žlahtni liberalec (za podlago pisanju je tokrat bil Klaus Schulze – Into the Blue)