Gregor Golobič ni neumen. Je bister. Dovolj je inteligenten, da se zaveda sramotnega prepada med svojimi besedami in dejanji. Žal pa ni dovolj pronicljiv, da bi dojel, da ga ravno zaradi tega čaka epilog, ki bo verjetno res podoben epilogu filma The Return of the Living Dead. Tam se živi mrtveci vrnejo v svoje grobove, Golobič pa se bo lahko vrnil samo še v zasavsko hribovje. Vprašanje je samo, koliko škode mu bo prej uspelo napraviti v tokratnem pohodu v politiki?

Te besede je pred leti v tekstu Zares nevarna strategija zapisala avtorica teh vrstic, ko se je malo ukvarjala s prišleki v slovenski politiki. S starimi obrazi, ki se poskušajo prodajati pod novimi maskami. No, saj te so kmalu popadale na tla. Dandanes bi bržkone težko našli koga, ki se ne bi spomnil, da je Golobič tisti politik, ki se je narodu zlagal, da nima lastniškega deleža v nobenem podjetju, dejansko pa je imel 10-odstotni lastniški delež v nizozemski družbi Ultra Sum, ki je 70-odstotna lastnica Ultre. Laž ga je stala bleščeče politične kariere, ki so jo številni napovedovali sicer večnemu zakulisnemu igralcu. Domača modrost že ve, kam cilja, ko pravi, da je laž "ključ h koncu".

Gregor Virant je bil po končanem delu na ministrstvu za javno upravo, po zaključku mandata Janeza Janše, uradno brez službe, zato je prejemal funkcionarsko nadomestilo, poleg tega pa je še delal honorarno. Ob razkritju je nekaj denarja vrnil v državni proračun in se branil, da je kriv, ker je "delal, ne pa sedel doma". Morda bi si moral vzeti minuto časa in prebrati zapis antropologinje Maje Sunčič, ki se je tedaj v Reporterju dotaknila tudi njegovega ravnanja:

"To ni protizakonito, je pa skrajno nemoralno, da kandidat za premiersko mesto govori o rezanju nepotrebnih stroškov in varčevanju, potem pa sam popolnoma izkrivlja koncept socialne pomoči. Kakšna pa je socialna pomoč, če je ob tem zaslužil skoraj 100.000 evrov? S tem pa je zanikal tudi temeljne postulate liberalizma o vitki državi in vodila, da vsak poskrbi sam zase."

Upravičeno se poraja vprašanje: je morala v razmerju s politiko – in gospodarstvom kot tesnim soigralcem politike v družbi – pomembna? Renesančni mislec Niccolo Machiavelli bi se strinjal, da je in tudi filozof Benedetto Croce je o njem zapisal:

"Machiavelli ne samo da ni zanikal morale, temveč je bil sam eden od največjih in najbolj trpečih moralnih duhov, kar jih pozna zgodovina; vedno je težil k uveljavitvi moralnosti v svetu."

Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že nekaj let v komi. Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne omenjam, ker je bil edini razumen. No, saj lahko porečete, da tudi drugje ni nič bolje, ampak dokler živimo tu in ne drugje, bo opis stanja žal ostal: Slovenija je v politični, družbeni in gospodarski komi.

Vladar, ki zanika moralo, je slab vladar. Če je morala, kot pravi teza, osnova človekovega obstoja, brez nje pa je ta degradiran v nečloveka, ki ni "ne žival ne človek", potem tudi Robert Golob ni daleč od bulmastifov.

Ne glede na to, kakšna bo koalicija.