Vstopamo v tretji mesec spopadov med Rusijo in Ukrajino in to vsekakor ni dobro ne za Evropo ne za svet. Kot specialist javnega zdravja se zavedam, da ima poslabšanje mednarodnih odnosov velikokrat posledice tudi na ekonomskem področju, slabšanje ekonomije posameznih držav pa ima za posledico zmanjšanje standarda prebivalstva. Svetovna banka opozarja, da bo vojna v Ukrajini povzročila največji cenovni šok v zadnjih 50 letih. V novi napovedi opozarjajo, da bi lahko motnje, ki jih je povzročil konflikt v Ukrajini, prispevale k rekordnemu dvigu cen blaga – vse od zemeljskega plina, pšenice in bombaža (tudi do 40 %). Svetovna banka ugotavlja, da bi se lahko cene energije dvignile za več kot 50 odstotkov. Najbolj se bo podražil zemeljski plin v Evropi, cena naj bi se več kot podvojila. Cene naj bi padle prihodnje leto oziroma šele 2024, a bodo tudi takrat ostale za 15 odstotkov višje, kot so bile lani. Svetovna banka je opozorila da gre za največje 23-mesečno zvišanje cen energentov od povišanja cen nafte leta 1973, ko je cene dvignila vojna na Bližnjem vzhodu.

Vse to ima za posledico slabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva (predvsem nižjih slojev) in tudi zdravstvenega in socialnega sistema v posamezni državi, v posameznih območjih sveta, kar pomeni več obolenj, vrnitev nekaterih nalezljivih obolenj, ki so zaradi zmanjšanja odpornosti prebivalstva zaradi revščine veliko bolj usodne za posameznika. Priča bomo veliko večjemu številu predčasnih smrti, ker so zdravstveni sistemi prekomerno obremenjeni in kadrovsko podhranjeni, zato se težko soočajo z povišanim povpraševanjem po zdravljenju prebivalcev. Zaradi zmanjšanja finančnih sredstev se ustavi razvoj znanosti in družba stagnira, vse dokler se razmere ne izboljšajo, posledice pa se čutijo še dolga leta.

***

V takih težkih časih smo imeli v Sloveniji volitve. Ljudje smo na volitvah izbrali kot glavno favoritinjo popolnoma novo stranko Gibanje Svoboda, kateri smo podelili veliko odgovornost. V parlament je prišlo veliko manj strank, kar je morda dobro za delo parlamenta. Hkrati pa je odšlo veliko starih poslancev in prihajajo novi. Pričakujem višjo kulturo dialoga in učinkovito delo parlamenta in vlade, ker v takih časih je to za državo nujni predpogoj, da se lahko uspešno spoprimemo z resnimi izzivi. 

Na NIJZ se že nekaj časa organizirano pripravljamo na to novo obdobje, ki bo težko tudi za javno zdravje. Pred nami so težki izzivi in pričakujem, da bomo tokrat v družbi bolje sodelovali, da bodo stranke konstruktivne in bodo omogočile uspešno zdravstveno politiko v izredno težkih zdravstvenih razmerah, ko imamo na eni strani covid in na drugi stran vojne razmere z begunci v neposrednji bližini, ki pa pomembno vplivajo tudi na gospodarstvo posamezne države in standard prebivalstva, kar ima posledice tudi na zdravstveno stanje prebivlastva. 

Tako kot v času covid krize bosta pomembna solidarnost in spoštovanje vsakega izmed nas kot enakopravnega člana družbe in kreatorja naše prihodnosti. Čas je, da se bolje povežemo in pomagamo drug drugemu, da bi bili bolj uspešni in manj občutili neprijetnosti, ki nam jih prinaša nejasna prihodnost. 

Spopadi v Ukrajini so glavni motor dražitve hrane in prihajajoče ekonomske stiske, zato se moramo z vsemi silami potruditi, da se vpostavi premirje v Ukrajini. 

Evropska komisija je povabila vse države članice EU k intenzivni pripravi na jesensko soočenje s Covid-19 boleznijo. Komisija poziva vse članice EU, da okrepijo cepljenje proti covidu, nadzor nad širjenjem virusa in da vlagajo v zdravstvene sisteme, da se bodo lahko učinkovito odzvali, ko bo prišlo do krize. Kot sem že omenil zgoraj, se NIJZ intenzivno pripravlja na težke razmere, ki bi se lahko razvile na koncu poletja. Ob tem pa vabimo vse ostale, da se tudi pripravijo na naslednji val covida v jeseni. Z dobro pripravo na izbruh lahko pomembno zmanjšamo škodo, ki nam jo lahko povzroči ponoven izbruh virusa SARS-Cov-2.