Komentar

Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)

Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča vrata, ki jih je metaforično, predvsem pa vizionarsko odkril že Franz Kafka, 20. stoletje pa jih je s svojim totalitarističnim družbenim inženiringom spremenilo v simbol uničevanja, omejevanja in zapiranja. Železna vrata, ki jih je v nekem zgodovinskem trenutku nadgradila še železna zavesa, so bila za Pahorja alegorija taborišč, skozi katera se je opotekal v času, ko je Evropo zagrnil mrak fašizma in nacizma. Po koncu vojne je razočaran spoznal, da ima pošast v resnici tri glave in da je njegove rojake v Sloveniji zagrnil še mrak komunizma. 

30.05.2022 22:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Pahor   Nekropola   Franz Kafka   In memoriam   Trst   Narodni dom   fašizem

Foto: Mediaspeed

Od njega smo se potihoma poslavljali že zadnjih deset let.

Včasih za koga, recimo za pomembnega državnika, ki umre v pozni starosti, pa je živel v dveh stoletjih, zapišemo, da je z njim "umrlo stoletje". V 20. stoletju je živelo precej takšnih osebnosti, ki so zaznamovale politično in družbeno dogajanje. Ob njihovih smrtih so se pisali nekrologi, v katerih so pisci večino spoštovali staro rimsko reklo "o mrtvih vse dobro" (de mortuis nil nisi bene), vsi po vrsti pa so se strinjali, da je pokojnik pomembno prispeval k dogodkom, ki so zaznamovali desetletja. Da je pustil svoj pečat, so radi dejali.

 

To so tiste obrabljene fraze, ki spremljajo slovo od pokojnika in ki v slovenskem jeziku zvenijo nekoliko togo, nerodno. Toda ob smrti Borisa Pahorja, ki je umrl v neverjetni starosti, takorekoč v 109. letu, to niso le fraze in leporečje. Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča vrata, ki jih je metaforično, predvsem pa vizionarsko odkril že Franz Kafka, 20. stoletje pa jih je s svojim totalitarističnim družbenim inženiringom spremenilo v simbol uničevanja, omejevanja in zapiranja. Železna vrata, ki jih je v nekem zgodovinskem trenutku nadgradila še železna zavesa, so bila za Pahorja alegorija taborišč, skozi katera se je opotekal v času, ko je Evropo zagrnil mrak fašizma in nacizma.

 

Ko sem se lani avgusta, ob njegovem 108. rojstnem dnevu, Borisu napisal homagge, v drugem ali tretjem poskusi le prebil skozi njegovo Nekropolo, sem zapisal naslednje:

 

Nekropola je zame eden najtežjih (slovenskih) romanov, pisana v posebni tehniki asociativnega toka zavesti, ko se bralec s pomočjo pripovedovalca začne pogrezati v lepljivo, morasto vzdušje taborišča smrti, v črno-beli svet senc, kjer je zasužnjeni homo sapiens vreden manj od posušene travne bilke na bližnji jasi, kjer celo narava noče gledati trpljenja taboriščnikov, podljudi, obsojenih na izginotje, ampak se obrača stran.  

 

 

 

 

Žalovanje, ki je včeraj zajelo državo, je svojevrstna zgodovinska ironija, sploh če pomislimo, da je bil Boris Pahor kot potencialno sovražna emigracija v nekem obdobju naše slavne polpretekle zgodovine celo persona non grata v Sloveniji. Pahorja je imela partijska nomenklatura v Ljubljani dolga leta skrbno na očeh, kot zamejski pisatelj in intelektualec je bil vse do začetka osemdesetih anatemiziran in potisnjen daleč na obrobje.

 

Po svoje se zdi ironično, da domovina danes objokuje laureata, ki so ga njeni oblastniki pred nekaj desetletji obravnavali kot sovražnika ljudstva, hkrati pa se zgraža nad ignoranco Pahorjeve administrativne domovine Italije, kjer so ga zares odkrili šele pred četrt stoletja, najpomembnejši prevodi pa so stari poldrugo desetletje.

 

Ampak v čem pa je Ljubljana boljša, če smo iskreni v svojem samoizpraševanju. Kajti ko gre za Borisa Pahorja in krokodilje solze ljubljanskega kulturnega establishmenta, se človek spomni na Kovačičeve Prišleke in obnašanje ljubljanske meščanske srenje, ki je med nemško okupacijo mrzlično iskala argumente in dokaze za svojo arijsko poreklo, 7. maja 1945 pa po vseh podstrešjih iskala slovenske zastave, da bi nanje še pred prihodom partizanov našili rdečo zvezdo.

 

O dvoličnosti govorim, da. O sprenevedanju. O partijski vrhuški v Ljubljani, ki je z udbovskimi metodami pozorno spremljala dogajanje v mestu v zalivu. Trstu je Pahor ostal zvest do konca. Zaradi fundamentalnega razočaranja nad razvojem Slovenije po osamosvojitvi je v zadnjih letih in s poslednjimi atomi intelektualne moči poskušal spregovoriti kot moralna avtoriteta, ki ni podvržena relativiziranju, cinizmu ali manipuliranju z dejstvi. Zanj dilem glede obsojanja vseh treh totalitarizmov ni bilo. Medtem ko nek bedak v vlogi novoizvoljenega poslanca ljubljanskega državnega zbora ob izvolitvi novemu predsedniku vlade čestita za Dan mladosti, je na drugi strani s tega sveta odhajal pričevalec stranpoti Titove socialistične federacije, ki je bila zgolj kozmetično popravljena verzija stalinistične države.

 

Boris Pahor je bil eden redkih intelektualcev, ki že ves čas opozarjajo na moralno in človeško izprijenost vseh treh -izmov. Na svoji koži, z lastnimi očmi se je znašel v spominu na požig Narodnega doma v Trstu, pa na fašistično preganjanje, čemur je sledil nacistični poskus "končne rešitve". Po teh izkušnjah je Pahor lahko brez trohice slabe vesti ignoriral domnevno levo-desni državljanski spopad v Sloveniji; kritičen do enih in drugih je ohranjal na svojo distanco do obeh taborov, ki zastrupljata državo.

 

Od njega smo se potihoma poslavljali že zadnjih deset let. Prišel je tudi ta trenutek in Boris Pahor je stopil v svoji dve stoletji, za njim pa so se zaprla tista železna vrata, ki vodijo nazaj v 20. stoletje, Pahorjevo stoletje. Navsezadnje je bilo to tudi sijajno obdobje, v katerem je vsake toliko zmagala tudi ljubezen. In prav ljubezen je tista absolutna vrednota, pred katero se je zlomil vsak, še tako nasilen, izprijen, zločinski in nečloveški režim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.665
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.349
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.462
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.010
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.324
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.374
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.194
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224