Nova zunanja ministrica Tanja Fajon je svoj krst doživela pred nekaj dnevi, ko je Ljubljano obiskal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Bivši avstrijski kancler, ki je za krajše obdobje nasledil Sebastiana Kurza, je v slovensko prestolnico prišel samo zato, da bi gostiteljici sporočil, da Avstrija ohranja nadzor na meji s Slovenijo in da sprememb v kratkem ni za pričakovati. Schallenberga je spremljal tudi Aleksander Geržina, slovenski veleposlanik na Dunaju, ki ga je na položaj imenovala prejšnja, Janševa vlada, zaradi česar naj bi ga sedaj skrbelo, da bi lahko imel težave z novo ministrico. Nova oblast, nova metla. Ironija je, da je njegov oče Saša Ivan Geržina predsednik Društva Slovenija Rusija, ki se je moralo po 24. februarja 2022 distancirati od ruske politike in Vladimirja Putina. V tem kontekstu je celo bolj kot diplomatska kariara mlajšega Geržine zanimivo vprašanje, kako bodo v društvu izvedli letošnjo Rusko kapelico, ki se kot eksplicitno politični dogodek, manifestacija slovenske podrejenosti Putinovi nomenklaturi že leta odvija zadnjo nedeljo julija pod Vršičem. Pod prejšnjo vlado bi bilo nepredstavljivo, da bi se zaradi ruske agresije na Ukrajino letos pri Ruski kapelici sploh kaj dogajalo (bili so celo predlogi, da se kapelico simbolično in vsaj za nekaj časa preimenije v Ukrajinsko kapelico). Toda zdaj so drugi časi, slovenska politika do Rusije se počasi mehča, imenovanje notoričnega rusofila Andreja Benedejčiča za premierjevega svetovalca za nacionalno varnost pa celo neposredno nakazuje na rapprochement (zbližanje) s Putinovim režimom.

Opazovalci ugibajo, kaj vse bo nova slovenska oblast do jeseni še storila, da bi se "odkupila" za odzive svojih predhodnikov na ruski napad na Ukrajino; koga, denimo, bosta Golob in Fajonova poslala v Moskvo za novega veleposlanika, da bi to delovalo kot očiten znak pomiritve in da ga Kremelj ne bi zavrnil, saj so diplomatski odnosi med Slovenijo in Rusijo od 24. februarja slabi. Omenja se celo Karla Erjavca, ki je bil v vlogi zunanjega ministra zagotovo osrednji politični promotor zbliževanja s Putinovo Rusijo, zdaj pa je na nek način na trgu in se ponuja Golobovim svobodnjakom. Glede na politiko združevanja in integracije na levi sredini, kjer nameravajo svobodnjaki v svoje gibanje kmalu vključiti Stranko Alenke Bratušek in Listo Marjana Šarca, ni izključeno, da se bodo za podobno usodo odločili tudi v bivši Erjavčevi stranki DeSUS. S tem pa bi se lahko vsaj delno politično rehabilitiral tudi Erjavec osebno ... kar bi mu morda dejansko odprlo vrata v Moskvo.

S takšnimi potezami, ki jih bo s svojo anti-NATO retoriko še krepila koalicijska partnerica Levica, se nam obetajo burni časi, pri čemer pa niti prilizovanje Putinu ne zagotavlja, da bomo jeseni in pozimi na kakršen koli način upravičeni do ruskega plina. Tega se namreč energetski strokovnjak v vlogi predsednika vlade najbolj boji - astronomskih računov za elektriko in ogrevanje ali pa celo redukcij elektrike. 

A če se vrnemo k uvodnim korakom nove vlade na diplomatskem parketu. Tisto, kar je ta teden posebej zbodlo v oči, je bila neobičajna politično-medijska pozornost, ki jo je bil deležen zunanji minister Avstrije Schallenberg, saj sta se z njim srečala tudi novi premier Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor, čeprav je bilo po naših informacijah predvideno, da se šef dunajske diplomacije sestane le s svojo novo kolegico Tanjo Fajon in da ne bo nobenih "vljudnostnih obiskov". Zaradi tega je v Ljubljano prišel le za nekaj ur, z avtomobilom, takorekoč sredi binkoštnih praznikov.

V Ljubljani so iz Schallenbergovega obiska očitno želeli narediti notranjepolitični dogodek, s katerim bi v javnosti ustvarili vtis, kako dobro in uspešno je začela z delom nova levosredinska vlada, je pokomentiral dober poznavalec slovenske diplomacije, ki ni želel biti imenovan.