Komentar

Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije

Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi izjavami in pisarijami pritegniti pozornost javnosti. Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne, kjer Rusija nikakor ne more zmagati, ampak bo njen poraz povzročil neverjetno socialno katastrofo in gospodarsko implozijo, od katere se ruski narod, ki se še ne zaveda, kaj ga čaka in v veliki meri podpira diktatorja in njegove norosti, ne bo pobral desetletja. Slovenski rusoljubci so znova dokazali, kako prezirajo demokratične standarde in kako jih veseli, da so se v golobnjaku naselili jastrebi, ki znajo krožiti samo v levo, levo, levo.

09.06.2022 19:00
Piše: Denis Poniž
Ključne besede:   rusofilija   Slovenci   Rusija   Sovjetska zveza   Stalin   Putin   NATO   Napoleon   Josip Jurčič   Vidmar   Amerika   Macron   Scholz   Krim

Foto: Reddit

Napoved novega, stoodstotno rusofilskega slovenskega diplomata za mesto veleposlanika v Moskvi, pa nezanimanje golobnjaka za zunanjo politiko, nastavitev burkaškega komedijanta za obrambnega ministra, miniranje nakupa sodobne vojaške opreme ...

Ljudje smo različni in ta različnost, posebnost vsakega od nas določa tudi naše preference tako v zasebnem kot v javnem življenju. Kar je všeč enemu, drugemu ni, tretjemu nemara zbuja zgražanje ali gnus. Kar nekoga hrabri, drugega straši in tako bi lahko naštevali v nedogled. Filija, navdušenje za nekaj, radost ob nečem, spremlja slehernega od nas in nas tudi določa. Nekatere filije so bolj, druge manj razširjene. Slovenski medicinski slovar*, definira filijo kot "poudarjeno ali bolezensko hrepenenje po čem ali nagnjenost do česa". Nekatere filije pa lahko v določenih pogojih, ki jih ni vedno lahko določiti, postanejo obsesivne in tisti, ki jih zagovarjajo, postanejo lahko celo neprijetno agresivni; tem bolj, ko nimajo več argumentov, s katerimi bi upravičili svojo obsesijo, zaljubljenost v nekoga ali nekaj.

 

Vojna v Ukrajini je prebudila posebne vrste filijo, rusofilijo ali po slovensko rusoljubstvo, tisti, ki gojijo tako ljubezen pa so rusofili ali, spet po slovensko, rusoljubci. Zanimivo je, da se niso namnožili samo med pripadniki tistih narodov, ki so tradicionalno povezani/navezani na Rusijo (še prej na Sovjetsko zvezo), ampak so se nenavadno hitro namnožili tudi med Slovenci. Če kar se da poenostavim, pa pri tem ne zanemarjam določenih dogodkov, zgodovinskih dejstev in pričevanj, Slovenci dobimo prvi tesnejši stik z rusko realnostjo v času Napoleonovega pohoda na Rusijo, na ta čas spominja Jurčičeva povest Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak, vojni ujetnik na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času. Jurčičeva povest ni monumentalna kot Tolstojeva Vojna in mir, a je dovolj pretresljiva v popisu trpljenja anonimnega vojaka, ki je moral proti svoji volji služiti dvema cesarjema.

 

Fran Celestin pa je bil prvi, ki je skušal rusoljubstvo postaviti na kritične temelje; kdor bo prebral njegova Pisma iz Rusije, si bo lahko sam ustvaril mnenje, koliko je bil Celestin realist in koliko ga je zaneslo v oblake, ko je poskušal opisati razmerje med drugimi slovanskimi narodi in "veliko Rusijo". V podobo "velike matere Rusije" so zarezala globoke reze leta prve svetovne vojne in boljševistične revolucije. Eni so bili navdušeni (Josip Vidmar), drugi (Jakob Grčar, 1889-1966, Preko morij v domovino, 1937) malo manj.

 

A prevladala je smer, ki je slavila vse rusko, kolikor je ruskega ostalo po revoluciji in ta ljubezen se je stopnjevala do norosti vse do Stalinove smrti (1953), ko so tudi najbolj rusoljubni Slovenci spoznali, da v deželi, ki so jo tako neskončno in brezmejno ljubili, skoraj po božje častili, ni bilo nič rožnatega, a veliko črnega (čeprav zakritega z rdečo barvo). Današnji rusoljubci so potomci tistih Slovencev, ki so svojo majhnost in občutek nepomembnosti na svetovnem političnem odru skušali kompenzirati z nekritičnim slavljenjem "velike matere Rusije", ki je sicer dala neverjetna umetniška dela, a če citiram (po spominu) češkega poznoromantičnega pisatelja Karla Havlička Borovskega (1821-1856), je ta nedosežna ruska literatura "opevala zgolj revščino, bedo in alkoholizem", nekaj, kar je tudi danes ruska realnost, posebej na podeželju in v oddaljenih, prekouralskih provincah.

 

Verjetno ima vsaj del slovenskih rusoljubcev materialne razloge za tako držo, posebej tisti, ki so ali še poslujejo s to državo. Drugi so verjetno svojo držo postavili na ideološke temelje, med katerimi sta najmogočnejša sovraštvo do Amerike in tudi (združene) Evrope. Tretji pa so verjetno fascinirani nad sovjetskimi in zdaj ruskim diktatorjem. Spet drža, značilna za upogljive slovenske karakterje, še posebej za nekatere z levega pola slovenske družbe. A verjetno je tako tudi z rusoljubci v drugih evropskih državah, "mama Merkel" je tako rekoč vzorčni primer takega sicer prikritega, a neizbrisnega rusoljubstva.

 

Med rusoljubci evropskega formata zagotovo izstopata nikoli odrasli sluzavec Macron in pomečkani uradniček Scholz. Prvi bi verjetno z največjim veseljem odstopil Putinu kakšen del Francije, nemara Champagno, da bi imeli Rusi alkohol takoj pri roki, Scholz pa Pomorjansko, kjer verjetno vsaj stari še niso pozabili vseh radosti, ki so jih izvajali nad njimi ruski osvoboditelji. Samo da bi kremeljski diktator ohranil svoje dostojanstvo! Da si kaj takega dovolijo izjaviti politiki, ki naj bi bili vodje združene Evrope, je smešno in žalostno obenem! Tako da bi ne bilo nič čudnega, če bi tudi mali zlobni škrat iz barjanske soseske Rusom odstopil Prekmurje, kjer tudi ne manjka ruskih sledi, materialnih in takih, ki zadevajo mentaliteto.

 

Zakaj potem Ukrajinci ne bi Rusom odstopili tistih nekaj tisoč kvadratnih kilometrov na vzhodu, pa Krima (mogoče bi mali zlobni škrat iz barjanske soseske s svojimi podrepniki Putinu navrgel tudi goro istega imena, južno od Ljubljane – bolje imeti dva, kot samo en Krim!). Sicer pa, za mir, kot si ga predstavljajo slovenski rusoljubni putinisti, pa "intelektualci" z Mirovnega inštituta, "cristal boy" Danilo in znamenita antropologinja srbskega porekla, ni nič previsoka cena. In kaj potem, če pijana ruska soldateska pod zloveščim znamenjem Z pobije, oropa in posili še nekaj sto tisoč Ukrajincev in Ukrajink? Za mir, kot si ga predstavljajo v svojih zblodelih rusoljubnih glavah slovenski častilci matere Rusije (verjetno bolj matere Sovjetske zveze), je vsaka žrtev upravičena in dovoljena. Kaj bi se razburjali zaradi stotine porušenih domov, kulturnih ustanov, pa uničevanje plodne zemlje, to so majhne žrtve za mir in posebej za to, da kremeljski trinog ne bo "ponižan in osramočen". Zakaj pa se upirajo, ti nori Ukrajinci, tej mogočni sili, temu velikanskemu imperiju, ki ga vodi mali lisičjeoki diktator, človek, ki se je blasfemično križal pred rusko kapelico na Vršiču in se blasfemično križa v cerkvi, ki je sicer prazna, a potem v času digitalnih čudežev dodajo vernike, ki ne častijo Boga, ampak putinovsko božanstvo.

 

To božanstvo z dvesto evri (seveda preračunano iz rubljev, ki jih dejansko dobijo žalujoči ostali) nagrajuje matere, žene in otroke padlih vojakov. In včasih doda še nekaj olja in sladkorja. Da bo za slovenske rusoljubce svet pravično in umno urejen, bi se morali Ukrajinci predati, ne pa da se naprej zagrizeno borijo proti "osvoboditeljem" in "denacifikatorjem" in, glej si ga zlomka, kar naprej dobivajo vse več in vse boljše orožje, posebej od tistih, ki so sami doživeli radosti in sladkosti ruske okupacije med leti 1945-1990. Skratka, po rusofilski razlagi so za napad in okupatorsko nasilje krivi sami Ukrajinci, NATO, Združene države in (po potrebi bomo dodali) še Judi, papež, prostozidarji in mali zeleni človečki z drugega konca vesolja. Mirovni inštitut, ta možganski trust slovenske skrajne levice, bo pa že vedel, kaj je prav in kaj ne! In peščica izbranih prvorazrednih iz gnezda leve politične elite.

 

Ne slepimo se, da se ne bo začelo zaenkrat predvsem verbalno rusoljubstvo z vedno bolj utrjenim golobnjakom nezadržno spreminjati v dejansko podporo kremeljskemu diktatorju in njegovemu nedemokratičnemu režimu. Protokoli so znani in preizkušeni: najprej peticije in pozivi, aktiviranje naših zvestihmedijev in njihovih hlapčevskih časnikarjev, nato konkretna dejanja, ki nas bodo potisnila tesno k vučićevski Srbiji in oddaljila od tistih držav, ki demokracije in demokratične ureditve Evrope ne vidijo v putinovskih lažeh in prevarah. Tisti, ki zagovarjajo resnico in pravičnost, vidijo požgane vasi in mesta ter grobove (nedolžnih) prebivalcev, vidijo pogum tistih Ukrajincev in Ukrajink, ki se branijo pred zlom in nasiljem prepotentnih zavojevalcev. Rusoljubci so očarani nad ritmom nasilja, ki ga izvaja lisičjeoki diktator, skrit v nekem zauralskem bunkerju, kjer so med drugim zgradili repliko njegovega kremeljskega predsedniškega urada s tisto neznansko dolgo mizo, za katero sprejema predvsem tiste, ki bi radi trgovali z mirom, se pravi z ukrajinskim ozemljem in ukrajinsko usodo.

 

Napoved novega, stoodstotno rusofilskega slovenskega diplomata za mesto veleposlanika v Moskvi, pa nezanimanje golobnjaka za zunanjo politiko, nastavitev burkaškega komedijanta za obrambnega ministra, miniranje nakupa sodobne vojaške opreme, ki ga izvaja ekstremistično leva stranka ob asistenci še ene krvavordeče stranke (ki je v golobnjak privlekla blebetavo votloglavo zunanjo ministrico), lahko samo razveseljujejo malega zlobnega škrata iz barjanske soseske in njegove podrepnike, ki se množijo premočrtno s tem, kako hitro se golobnjakarska Slovenija spreminja iz enega od dejavnikov nove evropske politike v vazala tako imenovane "jedrne Evrope", kar je približno tako umna pojmovna zveza, kot so "zeleni prehod", "podnebna pravičnost" in "brezogljična družba".  

 

Vprašajmo se, kdo danes, v enaindvajsetem stoletju, rešuje obraz Evrope, ki se je vse od ruske okupacije Krima leta 2014 do 24. februarja 2022 obnašala, kot so se Angleži in Francozi leta 1938, ko je Putinov vzor Hitler stegnil prste po delu Češkoslovaške in je angleški zunanji minister, tisti smešni možic z melono na glavi, izjavil, da pač Anglija ne bo krvavela za neko oddaljeno in neznano ljudstvo, ki naj lepo, zavoljo ljubega miru, izroči Hitlerju ozemlja, ki jih le-ta zahteva. Ta obraz, ki ne sme biti krvava ponovitev tistega ravnanja "jedrne Evrope", rešujejo države, ki se združujejo v iniciativi Treh morij in ki so tako rekoč vse občutile "dobrobiti" sovjetske (ruske) nadvlade in imperialne, s komunističnimi grozodejstvi prepojene politike.

 

Hladna vojna, ki je bila za zahodne evropske države prej nekaj na ravni računalniških igric kot pa krute resničnosti, je bila za tako imenovane "nejedrne evropske države" bestialna usoda, ki je zaznamovala milijone "nejedrnih" Evropejcev. Streznitve so vedno krute in nepričakovane, to vidimo zdaj, ko sta tradicionalno nevtralni skandinavski državi Švedska in Finska hitro ugotovili, da se kremeljski diktator hitro lahko spomni, da okupira še kaj, kar se je zdelo, da ne sodi v njegovo vplivno območje, Še posebej so pohiteli s prošnjo za vpis v NATO Finci, ki so Ruse od blizu spoznali na podoben način, kot jih zdaj spoznavajo Ukrajinci, leta 1940.

 

Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi izjavami in pisarijami pritegniti pozornost javnosti. Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne, kjer Rusija nikakor ne more zmagati, ampak bo njen poraz povzročil neverjetno socialno katastrofo in gospodarsko implozijo, od katere se ruski narod, ki se še ne zaveda, kaj ga čaka in v veliki meri podpira diktatorja in njegove norosti, ne bo pobral desetletja. Slovenski rusoljubci so znova dokazali, kako prezirajo demokratične standarde in kako jih veseli, da so se v golobnjaku naselili jastrebi, ki znajo krožiti samo v levo, levo, levo.

 

* Slovenski medicinski slovar, 2012–2021 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.665
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.349
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.462
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.010
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.324
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.374
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.194
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224