Komentar

Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!

Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z nedemokratičnimi metodami in dnevno preseneča z oblikovanjem novih seznamov za ostrel. Nekateri so javni, obstajajo pa tudi tisti drugi, ki nisi javni. O enem mi je govoril minister, ki mi je zaupal, da sem na seznamu tistih, ki niso zaželjeni pri tej politični opciji. Toda od kod tako velika želja po zamenjevanju kadrov na različnih nivojih? Osnova za to je strah. Strah pred tem, da bi jim lahko ti kadri kakorkoli škodovali in novi oblastniki ne bi mogli izvesti svojega programa, ki se iz tedna v teden spreminja, da že ne vemo več, kaj bodo dejansko naredili ...

10.06.2022 22:35
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   seznami   NIJZ   vlada   kadri   javna uprava   Martin Nahtigal   Robert Golob   politika   opozicija   Janez Janša   Gibanje Svoboda   Nataša Pirc Musar   Informacijska pooblaščenka

Foto: Mediaspeed.net

Če bo odslej veljalo, da boš moral biti za vodilna strokovna mesta v javnih zavodih pač "svobodnjak", torej član ali vsaj simpatizer stranke Svoboda, ali socialni demokrat, bo to velik precedens v Evropski uniji.

Zbolel sem za covidom in ker sem trikrat cepljen, se bom morda le izognil najhujšemu - bolnišnici. Tako preživljam dneve v izolaciji in imam dovolj časa za razmišljanje v postelji. Ponovno sem vesel, da je NIJZ deloval preventivno in da smo pocepili toliko ljudi, kot nam ni uspelo nikoli v zgodovini. Mnogim smo ohranili življenja. Velika zahvala gre vsem mojim čudovitim sodelavcem. A tega minister za zdravje in vlada ne čutita, sicer nas ne bi tako napadala. 

 

Ta tekst sem pisal nenormalno dolgo, ker mi bolezen preprosto ne dopušča več kot toliko napora. Tokratna želim pisati o seznamih za odstrel, kot jih imenujejo nekateri. Gre pa za spiske ljudi, ki jih načrtno zbira nova vlada. Do sedaj ni tega počela nobena vlada v 30 letih samostojnosti in tudi takšni "seznami za odstrel" datirajo nekaj desetletij nazaj. Seznami ljudi, ki se delajo v zadnjih dnevih na zahtevo nove vlade - ne pozabimo, da je vlada politična struktura -, spominjajo na žalostno zgodovino slovenskega naroda, ki se je nekoč zaradi nekih drugih seznamov skrčil za več tisoč ljudi, ki so končali v breznih, protitankovskih jarkih, rudniških rovih in drugje, kjer jih danes odkopavamo. Veliko jih je tudi prebegnilo iz države.

 

Potem so sledili seznami tistih, ki so odhajali na Goli otok, in če si bil na tem seznamu, si prav gotovo prišel na ta otok. Nekateri celo trikrat in nekateri so tam tudi ostali za vedno.

 

Potem so bili v nekem obdobju zelo popularni tudi seznami razlastninjenih. In obstajali so seznami ljudi, ki ne smejo napredovati, ki so jih vrgli iz političnih razlogov iz fakultet in se niso mogli več vrniti na študijsko mesto. Med njimi je bil tudi moj oče. To je bil seznam tistih, ki niso smeli uspeti v življenju, ker jim partija tega ni dovolila. Obstajal pa je seznam članov Komunistične partije, ki so imeli vse privilegije. Težko pozabljam prepire med stricem in očetom. Stric je očetu vedno, preden sta se do konca skregala, dopovedoval, da se mora samo vpisati v partijo, pa bo vse bolje, v službi bo napredoval in imel bo boljšo plačo, mi pa boljše pogoje za preživetje. Toda moj oče se ni uklonil in se ni nikoli včlanil, zato je umrl pokončen kot strojni ključavničar, čeprav si je neizmerno želel študirati, mi pa smo živeli na robu preživetja z eno skromno delavsko plačo.

 

Zgodovinar Martin Nahtigal v svojem zapisu (vir) pravi: "Sicer kot zgodovinarja me priprava seznamov s strani dedičev avantgarde delavskega ljudstva niti malo ne preseneča. Kajti kar so dedki počeli s svincem, sedaj poskušajo vnuki početi s političnim pritiskom." V nadaljevanju tudi natančneje opiše, kaj se dejansko dogaja: "Predstavljajte si, da ste pač eden izmed desetin uradnikov, ki so v zadnjih dveh letih dobili službo v javni upravi. Prijavili ste se na razpis, dobili službo. Ste povprečen javni uslužbenec, ki oddela svojih osem ur v svoji pisarni in to je to. Sedaj pa se boste znašli na nekem seznamu, ki bo predmet obravnave na ravni slovenske vlade s predpostavko, da ste to službo dobili s pomočjo političnih povezav. Morda se s politiko prejšnje vlade celo ne strinjate. Zakaj bi morali biti vi deležni ponovnega pregleda postopka? Zakaj bi se morali zagovarjati? Gre za pritisk na uradnike javne uprave, na javni servis, ki ni nič drugega kot ustrahovanje na rezervo."

 

Načeloma lahko ugotovimo, da poimenski seznami v Sloveniji praviloma nikoli niso (bili) nekaj dobrega in bi morali biti prepovedani - ali pa vsaj zelo regulirani. A začuda sedaj nastajajo kot gobe po dežju na pobudo in zahtevo vlade, ki nam je obljubljala svobodo. Še huje je, kot sem si mislil, saj so te spiske poimenovali "seznami za odstrel".

 

Seznami zaposlenih v javni upravi so, ne boste verjeli, po uradnem blagoslovu Informacijske pooblaščenke vladi v celoti dostopni. Ko so mediji taiste - po informacijski pooblaščenki dostopne - sezname zahtevali na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), jih pa niso dobili. Zakaj jih niso dobili, če pa so prosto dostopni?!

 

Kako naj se počutimo varne v državi, kjer zelo hitro lahko prideš na t.i. listo za odstrel, kjer ne veš, ali te bodo "likvidirali" ali ne. Formula je spet strah. Z njim želijo prestrašiti vse, ki jim niso po volji. Stara metoda, italijanski pisatelj je tej temi posvetil celo knjigo, ki jo imam nekje na knjižni polici.

 

Če bi bila katera druga vlada delala takšne sezname, ali bi tudi pri njih veljala enaka pravila Informacijske pooblaščenke, je zgolj retorično vprašanje. Na podlagi izkušenj, ki jih imam z njo, pa mislim, da odgovor poznate.

 

 

***

 

Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z nedemokratičnimi metodami in dnevno preseneča z oblikovanjem novih seznamov. Nekateri so javni, obstajajo pa tudi tisti drugi, ki nisi javni. O enem mi je govoril minister, ki mi je zaupal, da sem na seznamu tistih, ki niso zaželjeni pri tej politični opciji. Sedaj vem, da sem na seznamu tistih vodilnih, ki jih mora sedanja oblast zamenjati zgolj zato, ker sem bil na vodilnem mestu v času vlade Janeza Janše. Od kod tako velika želja po seznamih? Po zamenjevanju kadrov na različnih nivojih? 

 

Osnova za to je strah. Strah pred tem, da bi jim lahko ti kadri kakorkoli škodovali in oni ne bi mogli izvesti svojega programa, ki se iz tedna v teden spreminja, da že ne vemo več, kaj bodo dejansko naredili. Ta zmeda se je najbolje videla pri zaslišanjih kandidatov za ministre, ko so bili njihove izjave dostikrat v kontradikciji s koalicijsko pogodbo.

 

Strah je posledica občutka nemoči, ki ga imajo kljub temu, da se imajo za zmagovalce. Zakaj se počutijo nemočni in potrebujejo zato nadzor nad vsem? Ni dovolj, da so zmagovalci volitev, da so na volitvah premagali Janšo. Zdi se, da bi nova oblast rada dobesedno uničila svoje predhodnike. Ob tem se je dobro spomniti, da moramo biti ob takih prilikah glasni takoj, sicer nam grozi takšen družbeni razvoj, ki se ga neradi spomnimo. Toda ob nastajanju in razvoju nacionalnega socializma na začetku nihče ni odreagiral na nepravilnosti ... in potem, ko so začeli na to opozarjati, je bilo že prepozno. Končalo se je s katastrofo.

 

Skrbi tudi izjava direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM), češ da je priprava spiskov zaposlenih "začetek ponovne profesionalizacije državne uprave". Najprej je to velika žalitev vseh zaposlenih v javni upravi, ki so bili vedno profesionalni in imajo vedno največjo težavo ob nastopu novih vlad, ki te profesionalnosti ne sprejmejo in razmišljajo, kako bi zamenjali zaposlene. Lahko pa se sicer s njim strinjam, če pripišem, da nastaja ta nova profesionalizacija državne uprave po metodah in željah obstoječe koalicije in Gibanja Svoboda. V tem primeru pa javna uprava ni več v službi prebivalcev, kar je sicer standard v EU, ampak je strankarsko pogojena. Nekaj takšnega smo nekoč že imeli in se je nekateri še spominjamo. Takšna uprava pomeni odmik od standardov EU. Takšne definicije "profesionalnosti" slovenska javna uprava ne more sprejeti in jo zaradi tega lahko novi oblastniki uvedejo le na silo.

 

Demokracija nas uči, da po volitvah vsi združimo moči, da razvijamo svojo državo, da bo vsem čim bolje. Seveda to drži, če nimate prisotnega ideološkega naboja in metod političnega dela, ki se vlečejo že skoraj 100 let in nikakor ne morejo iz spomina nesrečnega naroda, ki se predolgo deli na naše in njihove. Takoj po volitvah - tokrat počne to zmagovita koalicija - naredimo vse, da se razdvojenost naroda nadaljuje, saj je to že priprava na naslednje volitve. Naj se zopet vrnem k zgodovinarju Nahtigalu: "Obenem pa Golobova vlada ponovno razkriva nerazumevanje vodenja države, saj država ni privatno podjetje. In volitve niso sovražni prevzem tega podjetja (sovražni prevzem se dogaja na NIJZ, op. Milan Krek). Država je instrument upravljanja skupnega dobrega. Res publica. In skupno dobro je skupno za vse. In dobro za vse. Tudi za tiste, ki za to vlado niso volili. Javni servis, javna uprava pa niso zaposleni pri predsedniku vlade, ampak so zaposleni pri nas, državljanih. Kolikokrat slišimo z levičarskih ust, da ima oblast v naši državi ljudstvo. To ljudstvo smo mi vsi – tudi tisti, ki so bili zaposleni v javni upravi v preteklih dveh letih. In velika večina ima verjetno pogodbo za nedoločen čas, ki jo je razmeroma težko prekiniti po slovenski zakonodaji. To je ena izmed redkih prednosti zaposlitve v javnem servisu – načelna varnost zaposlitve. Tako da odpuščanje kar povprek, hvalabogu, ni možno. Golob s svojim pogromom posredno priznava, da po mnenju njegove politične opcije v slovenski državni upravi ni možno dobiti službe brez političnih povezav. Odprti pritiski na direktorja NIJZ, da naj odstopi in tako sprosti mesto osebi, ki bo politično bolj ustrezala sedanji vladi, govorijo ravno o tem, da seznami 'nepravih' kadrov niso tako nedolžni, kot nas želi prepričati informacijska pooblaščenka."

 

 

***

 

Imenovanje političnih članov stranke SD v Svet NIJZ in pritiski na direktorja NIJZ niso nič drugega kot sovražni prevzem NIJZ s strani politike, ki ve, zakaj potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki. Imeti te podatke je danes moč. SD si ne pusti odvzeti te priložnosti. Samo v mojem času vodenja inštituta v stranki SD niso obvladovali NIJZ, zato je to samo vrnitev NIJZ v slabe stare čase. 

 

Dejstvo, ki ga omenja Nahtigal, je prekleto nevarna past za vse nas. Če bo veljalo, in to na nek način že velja, da boš moral biti za vodilna strokovna mesta v javnih zavodih pač "svobodnjak", torej član stranke Svoboda, ali socialni demokrat, bo to velik precedens v sodobni Evropski uniji. Take partijske igre so imeli nazadnje v Španiji pod Francovo diktaturo, pa tudi vseh vzhodnih članicah Unije - vključno s Slovenijo -, zato dobro vemo, kako se je to končalo. 

 

Nedopustno je, da novoizvoljena oblast tako grobo zahteva odhode vodilnih strokovnih ljudi, da to pogojuje s tem, da so ti ljudje delovali v času prejšnje vlade, pa četudi niso bili njeni strankarski podporniki. Komik Tilen Artač v vlogi Roberta Goloba v svoji satiri pove kruto resnico: "Pravite, da mi tudi kadrujemo. To ni res, oni so zaposlovali samo njihove, vendar mi zaposlujemo predvsem naše. To je velika razlika."

 

Vprašanje je, zakaj ljudje to sprejemamo, zakaj imamo to za nekaj normalnega. In zakaj mediji takih pristopov ne kritizirajo, če se že imajo za kritične?

 

Logika teh novih in norih časov je ta, da smo vsi, ki smo bili na vodilnih mestih v času prejšnje vlade, v resnici Janševi podporniki. Mar je temu res mogoče verjeti? Seveda ne, a če te je zelo strah, potem je vsak izgovor dober. Tudi to, da je bil nekdo Janšev podpornik, četudi v resnici ni bil. Za vsak slučaj ga je le bolje dati na seznam nezaželenih.

 

Na izpraznjena mesta postavlja nova vlada svoje ljudi, pri čemer ni važno, ali so strokovni ali ne. Edino pravilo je samo to, da je naš. Možnost začasnega imenovanja, tj. vedejevstvo, se izkorišča do konca, pravzaprav zlorablja. Demokratične vrednote, ki so nam vsem bile pred volitvami obljubljene in z volitvami na dosegu roke, so odtavale neznano kam. Golob pred volitvami in Golob po volitvah pač nista eno in isto.

 

Kot veste, imajo vlade pri nas kratek rok trajanja, čeprav si sedanja želi vladati vsaj dva mandata. In od kod Golobu, ki živi na meji z Italijo, kjer se vlade hitro menjajo, sploh ideja, da bo vladal dva mandata? Vsekakor bo prej ko slej prišla nova vlada, ki bo po zgledu sedanje spet vse zamenjala, saj bo imela svoje razloge za to. Vodstveni kadri bodo postali direktorji na obroke. In kaj bo z zavodi in podjetji? To pa nikogar ne briga. Kaj bo z državo, ali bomo res lahko napredovali ob permanentnih kadrovskih cunamijih? Seveda je odgovor NE, toda koga pa to briga. Saj nihče od politikov, ki nam je obljubljal nebesa, danes ne odgovarja za to. Politiki se lahko motijo, odnesejo jo brez kazni, dobre PR službe jih vedno rešijo pred gnevom ljudstva.

 

Dokler bo slovenski narod tako deloven, da bo ob zadnji kaplji znoja še lahko proizvajal, in bodo politiki še imeli denar za delitev med svoje, bo šlo. A tudi to se bo nekega dne končalo, saj se vidi, da tokratna oblast že posega po ukrepih, ki bodo dodatno polnili proračun na račun vse bolj siromašnega prebivalstva.

 

Kaj misli o tem ena izmed kandidatk za bodočo predsednico države gospa Nataša Pirc Musar"Rada bi poudarila, da se mi zdi revanšizem, če ga vlada ima v mislih, napačen pristop. Treba je pogledati, ali ljudje znajo ali ne znajo delati. Zakon o javnih uslužbencih nenazadnje daje možnost za odpustitev delavca iz razloga nesposobnosti (če kakovostno, v rokih ne opravlja svojega dela itn.). A za to je treba speljati poseben postopek."

 

Hvala gospe Pirčevi, da tega ni bilo potrebno povedati meni. Še obstajajo trezni ljudje v času opoja politične zmage, ki so sposobni racionalno misliti, ki so zmožni spregledati in ustavljati nezadržen revanšizem, ki se po volitvah razvija in krepi v Sloveniji iz dneva v dan. Kam nas to vodi, lahko samo ugibamo.

 

 

***

 

Odhajam v posteljo sredi dneva, utrujen, izmučen in brez moči. Upam na najboljše, da tole mine čimprej. Toda covid ne popusti in ne popusti. Nekdo bo zmagal. On ali jaz. Ostanite zdravi, to je danes, ko ne morete vsi do zdravnika, še bolj pomembna vrednota kot nekoč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.425
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.964
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.709
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.304
06/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.314
07/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.123
08/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.068
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 420
10/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.155