V naši na novo normalizirani državi najmanj dva mandata ne bo več treba kolesariti, ključ za normalizacijo države pa ni v konkretnem delovanju politike, temveč v aktivnostih naših neodvisnih glavnih medijev. Česar ne vemo, nas ne boli. Javna RTV je normalizacijo že uspešno začela: politiko je umaknila z naslovnic. Nenadoma ni več afer, ni ideoloških bojev, ni polemik, ki "v javnosti odmevajo", kot so radi povedali. Prebivalci se lahko ponovno posvetimo svojemu življenju, se zgražamo nad črno kroniko in mednarodnimi novicami, medtem ko so se doma problemi "začeli reševati".

Spite mirno, vlada rešuje vaše probleme

Spremljanje (in po potrebi ustvarjanje) afer v medijih je ključen element usmerjanja javnega mnenja. Vendar je pri medijskem ustvarjanju realnosti še bolj pomembno, o čem mediji ne poročajo. Sporna politična poteza ali nestrpna izjava se lahko na naslovnicah pojavlja več tednov ("v javnosti še vedno odmeva …"), ali se o njej poroča mimogrede in čimbolj suhoparno, ali pa se novico celo popolnoma ignorira. Ljudje se nad nečem morajo zgražati, vendar naj bodo to afere, ki niso neposredno povezane s politiko. Kakor bomo videli v prispevku, je RTV Slovenija po nastopu nove vlade postopek normalizacije že zelo uspešno začela. 

Normalizacija v praksi je predstavljena v spodnji tabeli, kjer so našteti vsi napovedniki (t.i. udarne novice) večernega Dnevnika RTV Slovenija v prvih dvanajstih dneh po nastopu vlade Roberta Goloba. Komentarji na naslovnice so v poševnem besedilu.

Uredniška politika?

Iz zgornjih naslovnic lahko razberemo sledečo uredniško politiko: 

• Naslovnic pri vsakem Dnevniku naj bo 5 ali 6; med temi čim manj političnih.

• Politične novice naj se osredotočajo na "reševanje problemov" (plače v javnem sektorju, zdravstvo, nesreča v Melaminu, draginja energentov).

• Novice, ki bi lahko bile za vlado neugodne, se že v naslovnici pospremi s pomirjujočo obrazložitvijo.

• V ospredju novic o Sloveniji naj bodo nepolitične teme (draginja, naravne nesreče, izkoriščanje delavcev v zasebnih podjetjih, pomanjkanje delavcev v gostinstvu, zastrupitve, ponarejene slike na razstavi, igranje video igric med vožnjo, stari slovenski zapisi, itd.).

• Negativne novice o predstavnikih prejšnje vlade sodijo med glavne novice (KPK bo preiskal Simono Kustec).

• Večji poudarek kot v preteklosti na mednarodne dogodke.

• Vsaj ena naslovnica naj bo športna (pa če gre za večji športni dogodek ali ne).

Pozornejšemu gledalcu bi moralo biti jasno, da je po nastopu Golobove vlade veliko manjši poudarek na političnih temah kot v bližnji preteklosti. Primerjava s prvimi dvanajstimi dnevi Janševe vlade je skoraj nemogoča, saj je marca 2020 naslovnice Dnevnika dominiral prvi val Covida-19. Kljub temu smo takrat v prvem tednu med naslovnicami že lahko zaznali polemike glede domnevnega povišanja plač ministrov in državnih sekretarjev ("Za dva razreda višje plače"), dvome o oškodovanju državnega proračuna ("Kje so maske?"), o "čedalje glasnejših opozorilih o neustrezni zaščiti delavcev" in grožnjo sindikatov s stavko zaradi vladnega odloka o podaljšanju delovnega časa trgovin in bojazni pred tem, da bi vlada dala "vojski policijska pooblastila".

Kaj po nastopu Golobove vlade ni bilo v ospredju

Za tiste, ki boste oporekali, da je razlika v poročanju razumljiva, saj si je Janševa vlada nenehno mazala roke, medtem ko si jih Golobova vlada ne, poglejmo, katere potencialne afere so v Dnevniku v teh dvanajstih dneh spregledali. Bodisi ker jih niso problematizirali oziroma o njih sploh niso poročali:

• Brutalne kadrovske menjave (tudi v nadzornih odborih državnih podjetij);

• Pritisk ministra za zdravje na vodjo NIJZ Milana Kreka, da naj odstopi, o katerem smo izčrpno poročali na portalu+ (POP TV, na primer, je o tem obširno poročal tudi med naslovnimi novicami);

• Problematičnost sklepa o t.i. seznamih za odstrel na ministrstvih; gre za revanšizem?

• Izpadi predsednice Urške Klakočar Zupančič v Državnem zboru. Predsednica vseh poslancev je eni politični opciji žugala, domnevno kršila poslovnik in se neprimerno vedla glede na institucionalni položaj, ki ga zaseda. Obtožila je prejšnjega predsednika vlade, da je "zaplinjal ljudi". V Italiji bi te besede v povezavi s uporabo solzivcev proti nasilnim protestnikom sprožile ostre javne polemike, o katerih bi poročali vsi mediji; domnevamo, da bi židovska skupnost nemudoma zahtevala opravičilo.

• Domnevno teptanje pravne države: ukaz politike, da se razveljavijo kazni ljudem, ki so z neprijavljenimi in občasno nasilnimi protesti proti prejšnji vladi kršili zakone.

• Polemike v tujini o Aleksandru Čeferinu glede vodenja evropske nogometne zveze UEFA (polomije pri organizaciji in varovanju dogodkov, obtožbe o nepotizmu pri kadrovanju).

• Izredno visoka nagrada (1.9 milijona evrov), ki se domnevno obeta Robertu Golobu s strani Geni-i in o kateri je poročal Požareport. V Dnevniku pogosto citirajo izrazito portal Necenzurirano kot vir novic ("po poročanju … "), navedbe Požareporta pa sistematično ignorirajo.

V obdobju, ki smo ga vzeli pod drobnogled, bi se vsaka izmed zgornjih tem lahko upravičeno znašla med naslovnicami TV Dnevnika. Če menite, da so zgornje teme morda obširno obdelali med Odmevi, se prav tako motite. Trend depolitizacije je bil tudi tam očitem. Zgoraj omenjene teme bi bile lahko celo predmet oddaje Tarča. Vendar je bila tema Tarče 9. junija 2022 "Zakaj je ovadba glede nabave zaščitne opreme ležala v predalu NPU-ja do konca volitev?". Nastopi nova vlada, imamo na voljo celo vrsto vročih tem, a v Tarči raje pogrevajo stare mineštre na račun prejšnje vlade. Cui prodest?

Začnimo vsaj meriti čas!

Celo POP TV, ki je znan kot izrazito levim strankam naklonjen medij, je v prvih desetih dneh po nastopu vlade bolj temeljito in objektivno poročal o kadrovskem viharju, tudi v energetiki, problematiziral vrnitev poslanca iz "afere sendvič" itd. Malo so se sicer osmešili z epskim prispevkom, v katerem so peli hvalospev novemu predsedniku vlade, a drugače so bolj uravnoteženo kot na nacionalki poročali o obširnih kadrovskih menjavah in glede tega predstavili tudi stališča sedanje opozicije.

Ker je POP TV v zasebni lasti, se v analizo uredniške politike in morebitne pristranskosti tega medija ne bomo spuščali. Mimogrede, Golob je napovedal, da bo ena izmed nalog Državnega zbora "depolitizacija medijev". Očitno niti ne izključno javnih. Je to bil lapsus linguae ali se bodo revolucionarno lotili tudi uredniških politik zasebnih medijev? Portala+ morda? Bosta evropska komisarka Vera Jourova in poslanka Sophie in't Veld izrazili svojo zaskrbljenost glede pritiskov na medije?

Ni primerno, da analize o poročanju javne RTV (in vrednotenje novic) upravlja vladni UKOM, kakor je bila praksa med Janševo vlado. Bi bilo pa dobro, da bi to sistematično počela civilna družba, univerze itd. Če vlada resno misli z depolitizacijo medijev, naj zakonsko določi kot Italija, da neodvisen medijski regulator spremlja medije in o njih redno poroča. Predvsem glede časa, ki ga v informativnih oddajah posvečajo posameznim političnim akterjem. Glede zasebnih medijev so tovrstni podatki le informativne narave, za javno radiotelevizijo pa imajo veliko večjo težo, saj urednike naravnost silijo k bolj uravnoteženi obravnavi političnih akterjev. V Dnevniku RTV Slovenija namreč v teh dneh opažamo tudi drugi trend: medtem, ko je v času Janševe vlade vsako politično novico komentirala tudi opozicija, zdaj pogosto poslušamo le dolge obrazložitve vladnih akterjev. Meritve bi morda dokazale, da gre le za kratkoročen trend.

Nepristranskost, prosim, in ne neodvisnost!

Ne dvomim, da nas bo informativni program RTV v prihodnosti bolj obširno poročal tudi o spornih potezah Golobove vlade. Temu v Italiji rečejo "rifarsi una verginità", vrniti si devištvo. Celo kakšno Tarčo, ki ne bo popolnoma pogodu levice, bi znali uprizoriti. Če ne drugega zato, da bodo ob ključnih trenutkih ponovno navijali za svoje in nam zagotavljali, da so "neodvisni" (izraz "nepristranski" še sami z resnim obrazom ne uporabljajo, čeprav to za javno RTV veleva njen Statut).

Sem navijač nogometnega kluba Juventus. Občasno med tekmo celo priznam, da nam je sodnik dosodil kak sumljiv prekršek, a v glavnem poudarjam le sodniške napake, ki moj klub oškodujejo. Popolnoma sem neodvisen od kluba, vendar kljub temu navijam zanj in sem, priznam, med ogledom tekem sila pristranski. Sem neodvisen navijač.

Zdi se mi, da je navijačev med novinarji informativnega programa na RTV veliko in da niso niti vsi popolnoma neodvisni. Veliko se jih je tekom let pridružilo "klubom", za katere so že prej navijali. Nekateri bodo zdaj iz klubske klopi celo pomagali popraviti pravila igre z namenom, da bi RTV Slovenija postala še bolj neodvisna. Ko bodo začeli govoriti o nepristranskosti, jim lahko prisluhnemo.

Quod licet Iovi non licet bovi

Skupina znanih akademikov je vodstvo RTV zaradi oddaje Panorama pozvala k odstopu. Sindikati RTV in novinarji informativnih oddaj začuda takega poziva niso razumeli kot vmešavanje v uredniško politiko in kot pritisk na neodvisnost javne RTV. Akademiki so v pismu Panoramo nič kaj akademsko označili za "beden ponaredek programov komercialnih televizij". V tem prispevku nikogar ne pozivamo k odstopu in si tudi ne bi drznili izjaviti, da je nacionalkin Dnevnik "beden ponaredek dnevnikov javnih televizij jedrne Evrope".

V Sloveniji je (levim) bogovom dovoljeno več kot vsem drugim volom.