Politične razprave med ljudmi

Slovenci svojim znancem ali celo prijateljem le redko zaupajo, za koga bodo glasovali na volitvah. V Italiji je prepirov na to temo veliko, le malo manj kot na temo nepravično dosojenih enajstmetrovk. Odprtih razprav o političnih stališčih med drugače mislečimi je med Italijani več. Morda bo razprava začinjena s kakšnim sočnim "vaffa … ", vendar bo konfrontacija praviloma tudi bolj odprta in iskrena.

Plus za Italijo

Privilegiji politikov

V Sloveniji boste zlahka naleteli na znane politike, ki se sprehajajo po mestu brez spremstva, kot običajni državljani. Morda je to na nek način tudi posledica majhnosti države, v kateri je vse bolj a misura d'uomo, človeku prijazno. V Italiji imajo politiki celo vrsto privilegijev, osovražen simbol katerih so auto blu, modri službeni avti s sireno, ki jih imajo pogosto na voljo tudi manj vidni politiki in uradniki. 

Plus za Slovenijo

Diskretnost 

V Italiji se okoli znanega politika, ki se sprehaja po centru mesta, dokaj hitro nabere cel kup radovednežev, ki jih osebni stražarji bolj pomembnih ali znanih politikov poskušajo obdržati na varni razdalji. V Sloveniji ljudje politike opazijo, a se načeloma zelo trudijo, da politik tega ne bi opazil. V Sloveniji je diskretnost veliko večja vrlina kot v Italiji. 

Plus za Slovenijo

Televizijska soočenja 1

Italijanska predvolilna soočenja so praviloma bolj razgreta in polemična od slovenskih. To ni odvisno le od novinarskega sloga vodenja, temveč tudi od mediteranskega temperamenta sogovornikov. Voditelji občasno izgubijo nadzor nad gosti, ki pogosto govorijo drug čez drugega. V Sloveniji je to popolnoma nesprejemljivo; politikov, ki nenehno prekinjajo svoje sogovornike in dvigujejo glas, slovenski volivci ne bi nagradili. 

Plus za Slovenijo

Televizijska soočenja 2

Italijanski volivci so navajeni na ostre verbalne dvoboje, občasno tudi med voditeljem oddaje in politikom. Prag tolerance do vedenja politikov v oddajah je veliko višji kot v Sloveniji, od nekaterih kričačev se celo pričakuje, da bodo nesramno vpili na svoje sogovornike. Zato so tudi vabljeni v oddajo, saj ji tako dvigujejo gledanost, četudi se ljudje nad tem zgražajo. Ne glede na to pa italijanski gledalci ne bi odobravali skupinskega odhoda politikov ene politične opcije iz televizijskega studia zaradi nestrinjanja z voditeljem oddaje.

Plus za Italijo

Vodenje Dnevnika 1

V Italiji se novinarji javne televizije RAI med večernim Dnevnikom izogibajo političnih ocen in se na sploh zelo prizadevajo, da ločujejo dejstva od osebnih mnenj, saj v nasprotnem primeru tvegajo ostro reakcijo in morda celo sklic parlamentarne komisije, ki nadzoruje javni medij. V Sloveniji si novinarji javne televizije privoščijo veliko več, kar pa ni nujno dobro za uravnoteženost javnega medija. Politično pristranskih ali vsaj pristransko vodenih oddaj je tudi v Italiji veliko in so pogosto predmet javnih polemik, vendar je nepristranskost - ali vsaj videz nepristranskosti - med večernimi poročili javnega medija nekaj svetega. 

Plus za Italijo

Vodenje Dnevnika 2

Na italijanski javni radioteleviziji RAI vlada par condicio (latinski izraz za enake pogoje). To pomeni, da informativni programi ne smejo privilegirati nobene politične opcije in da so dolžni na uravnotežen način predstaviti stališča vseh političnih akterjev. To v praksi pomeni, da o pomembnih političnih temah na večernih poročilih slišimo stavek ali dva predstavnikov vseh političnih strank. Čeprav to pogosto ni v prid gledljivosti samih poročil, saj smo primorani poslušati tudi po osem, devet izjav o isti zadevi, par condicio vsaj prepreči nenehne polemike okoli domnevne pristranskosti javnega medija.

Plus za Italijo

"Resnost" politike

V Italiji, posebej od Rima navzdol, ljudje gledajo na življenje s kančkom fatalizma in ironije. Četudi so od nje odvisni, obdržijo do politike nekaj distance. Ne vzamejo jo čisto resno. V Italiji obstaja več stoletij stara tradicija norčevanja iz politike in oblasti, ki izhaja še iz časa starih Rimljanov. Našli jo boste tudi v tekstih Danteja in Petrarce. Politična satira v obliki tekstov, karikatur, imitacij itd. je zelo cenjena zvrst, v kateri ljudje uživajo. Odlomke iz satirične oddaje trenutno najbolj znanega političnega satirika Maurizia Crozza lahko najdete tudi na spletnih straneh najbolj znanih časnikov. Tudi v Sloveniji je zaslediti norčevanje iz oblasti, a v precej precej blažji obliki. Kakor pravijo v Italiji: "satira mora praskati", mora biti smešna, a hkrati tudi malo žleht, predvsem do tistih, ki so na oblasti. Če se pojavlja samo v obliki simpatične karikature ali imitacije, je za oblastnike le reklama. 

Plus za Italijo

Obnašanje v Državnem zboru

Veliko Slovenk in Slovencev meni, da so ostri besedni dvoboji v parlamentu neprimerni. Nespodobno vedenje v Državnem zboru se zelo stigmatizira. Do določene mere je to tudi prav, vendar ne smemo pozabiti, da je parlament namenjen prav temu: soočenju pogosto diametralno nasprotnih stališč - in s tem ni načeloma nič narobe, če so stališča v okviru ustave. Tudi ostri verbalni dueli so popolnoma sprejemljivi. Vendar se v Italiji razprave in protesti v parlamentu občasno izrodijo; če bi se določeni incidenti zgodili v Sloveniji, bi se javnost več dni zgražala. V Italiji pa to ljudje jemljejo kot del političnega cirkusa in zato grejo pogosto čez rob.

Plus za Slovenijo

Spoštovanje predsednika republike

V Italiji je institucija predsednika republike zelo spoštovana. Od predsednika republike se pričakuje, da se dosledno vede kot predsednik vseh Italijank in Italijanov in ne podaja politično pristranskih izjav. Besede predsednika republike imajo težo in mediji o njih poročajo med naslovnicami. Njegov novoletni televizijski nagovor tradicionalno spremljajo družine in mediji o njemu izčrpno poročajo in ga analizirajo. S predsednikom republike se praviloma ne polemizira; lahko se mu občasno oporeka, vendar se ga zmeraj obravnava z velikim spoštovanjem, saj predstavlja najvišjo in najbolj prestižno državno institucijo, čeprav ne tisto z največjo politično močjo. Pobalinsko obnašanje politikov do predsednika republike je nesprejemljivo. Če predsednik republike v Italiji povabi predstavnike politike na sestanek, si nihče ne drzne vabila zavrniti, kakor je bil primer nekaterih političnih strank pred kratkim v Sloveniji.

Plus za Italijo  

Politična korupcija

Politična korupcija, klientelizem, nepotizem itd. v večji ali manjši meri obstajajo v vseh državah, celo skandinavskih, ki povsod veljajo za najbolj etično in moralno napredne. Prisotni sta seveda tudi v Sloveniji in Italij. Vseeno se zdi spojenost politike s kriminalnimi družbami, vsaj na lokalni ravni, precej večji problem v Italiji kakor v Sloveniji.

Plus za Slovenijo

Politika novih obrazov

"Deprofesionalizacija politike" ni ne v Italiji ne v Sloveniji pripomogla k dvigu ravni politike in politične kulture, prej obratno. Gibanje 5 zvezd, ki zagovarja "apolitičnost politike", je nastalo tudi kot reakcija na privilegije politične kaste, kakor so jo ljudje imenovali. Težko bi verjeli, da jim je uspelo prevetriti politiko. Ko spremljamo razprave novodobnih politikov v Italiji in Sloveniji, pogosto pogrešamo politike stare šole, z vsemi njihovimi nesprejemljivimi značilnostmi. Ni res, da je lahko prav vsakdo dober politik.

Minus za obe državi

Demokracija

Kljub vsem pomanjkljivostim večstrankarskega političnega sistema in človeškim hibam politikov, ki nas vodijo, smo Italijani in Slovenci, širše gledano, privilegirani. Vsaj zaenkrat živimo v bogatih, odprtih in svobodnih državah. Velik del človeštva tega privilegija nima.

Plus za obe državi  

Končni rezultat je v moji subjektivni oceni dokaj izenačen, vendar ste verjetno opazili, da sem v skupnem seštevku vseeno dal rahlo prednost Italiji. Brez zamere, morda bo po kakšnem dodatnem letu bivanja v Sloveniji in s poglobljenim procesom "slovenizacije" moja ocena malo drugačna. 

(Pripis uredništva: Morda pa tudi ne bo.)