Razkrivamo

Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom

V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim nuklearnim sporazumom grozi, da se stvari lahko močno zaostrijo tudi v tem delu sveta, na Bližnjem vzhodu. Tudi v tem primeru bi po covidu in ruski invaziji na Ukrajino posledice spet čutili na evropskih tleh. Iran, ki je po Trumpovem izstopu iz jedrskega sporazuma tudi sam začel kršiti njegova določila, je namreč ponovno začel bogatiti uran, ki ga potrebuje za izdelavo atomske bombe. To utegne dokončno pokopati jedrski sporazum, ki ga je Iran podpisal pred leti, hkrati pa ostaja nejasno, kakšne bodo poteze Združenih držav in predvsem Izraela, ki mu režim v Teheranu odreka pravico do obstoja, izraelsko letalstvo pa je takorekoč vsak dan pripravljeno izpolniti ukaz o bombardiranju iranskih jedrskih zmogljivosti ...

 

19.06.2022 21:19
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   IAEA   jedrski program   ZDA   Varnostni svet   jedrski sporazum   Obama   Trump   Izrael   Evropska unija   atomska bomba   Bližnji vzhod   Ukrajina   Rusija

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

Spomnimo, sporazum o iranskem nuklearnem programu (uradno se imenuje Skupni vseobsežni akcijski načrt, angleške kratice JCPOA) so 14. julija leta 2015 z Iranom dosegle stalne članice Varnostnega sveta OZN ter Nemčija in Evropska unija. V zameno za odpravo mednarodnih ekonomskih sankcij (te bi se ponovno vzpostavile, če Iran dogovora ne bi spoštoval) se je Iran zavezal, da bo krepko zmanjšal svoje zaloge obogatenega urana ( 97% jih naj bi bil prisiljen izvoziti). Pristal je na vrsto konkretnih omejitev svojega nuklarnega programa (omejitev števila centrifug za pridobitev obogatenega urana, omejitev obogatitve urana zgolj do 3,67% itd.). Vse z namenom, da Iran v naslednjih 15 letih ne bi bil sposoben zgraditi atomske bombe oziroma bi za to potreboval vsaj eno leto.

 

 

Sporazum 5 pred dvanajsto

 

Pred sklenitvijo sporazuma so Iran od izdelave atomske bombe ločili le še trije meseci (!). V skladu s sporazumom bi Iran ohranil možnost uporabe nuklearne energije v civilne namene. Naj dodamo, da je Iran sicer član Pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja in da kot tak svojega nuklearnega programa v vojaške namene niti ne bi smel razvijati. Pogodba petim članicam Varnostnega sveta priznava status nuklearnih držav; držav torej, ki (lahko) imajo atomsko bombo. Dejali bi - legalno. Bombo imajo sicer še štiri druge države: Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja. Prve tri pogodbe o neširjenju niso podpisale, jih torej ne zavezuje, Severna Koreja pa je iz nje izstopila. Indija, Pakistan in Severna Koreja so bombo tudi preizkusile in jo priznale, Izrael pa imetja niti ne priznava, niti ne zanika.

 

Nadzor nad spoštovanjem nuklearnega sporazuma z Iranom je bil poverjen inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V ta namen je IAEA v Iranu na ključnih mestih postavila vrsto nadzornih kamer. Njeni inšpektorji pa Iran obiskujejo praktično vsak teden.

 

Sporazum resda ni bil popoln, ni se na primer dotaknil raketnega programa Irana, ki doživlja pomemben razvoj, ali njegovega ravnanja v regiji - povezave s terorizmom, in veljal bi le 15 let. Po tem roku bi lahko Iran spet bogatil uran po mili volji. Do česar so bili zelo kritični predvsem Izraelci. Kot je znano, jim iranski režim ne priznava pravice do svoje države, do obstoja. Izrael se naj bi tako večkrat ukvarjal z mislijo, da bi iranske nuklearne labolatorije enostavno zbombardiral. Zaradi tega so jih Iranci namestili na varnejša mesta, globoko pod zemljo. Ravno ta čas podzemsko mrežo tunelov še širijo.

 

 

Od Obame do Trumpa

 

Če ne drugega bi se s sporazumom pridobilo na času v upanju, da se Iran medtem vojaškim nuklearnim ambicijam odpove oziroma da režim v Teheranu postane manj radikalen. Izkazalo se je, da je bila največja hiba sporazuma, da ga je v imenu ZDA dosegel predsednik Barack Obama. Dovolj, da je njegov naslednik Donald Trump iz njega (in še nekaterih drugih mednarodnih sporazumov iz časa Obame) leta 2018 enostransko odstopil. Na veliko nejevoljo ostalih, predvsem pa evropskih članic sporazuma. Vsekakor je bila to velika napaka, ki bi bila lahko usodna. V praksi je to pomenilo, da ZDA pod Trumpom sankcij zoper Iran niso umaknile, ampak nanj še huje pritisnile z novimi, pričakujoč, da bo Iran zaradi maximum pressure (maksimalnega pritiska) pristal na spremenjeni, se pravi zanj ostrejši sporazum. V resnici pa je to v roku enega leta Iran navedlo, da se tudi sam sporazuma ni več držal v celoti. Manjšim kršitvam so sledile vse večje in Iran se je spet počasi začel približevati kritičnemu trenutku, ko bi imel dovolj ustrezno obogatenega urana za izdelavo atomske bombe.

 

 

Iranske jedrske zmogljivosti in jedrski program (Grafika: US Institute of Peace)

 

 

S prihodom Joeja Bidena v Belo hišo so ZDA aprila lani nakazale, da bi se v sporazum vrnile. Ura bi se nekako zavrtela nazaj. V danih razmerah vsekakor nekaj, kar širša mednaodna skupnost pozdravlja. Sledila so pogajanja na Dunaju, kjer so medsebojna sporočila ZDA in Irana prenašali evropski diplomati. Zdelo se je, da bodo pogajanja v avstrijski prestolnici ob posredovanju EU obrodila sadove, vendar je marca letos priško do zastoja. Iranska stran je zahtevala, da ZDA Iransko revolucionarno gardo, najudarnejši del iranskih varnostnih sil, umaknejo s spiska terorističnih organizacij. Česar pa ZDA niso sprejele (niti ni bilo to del JCPOA). Vmešala se je še Rusija kot ena od strank sporazuma (tj. stalna članica Varnostnega sveta). Rusija je namreč zahtevala, da se ZDA v primeru dogovora in vrnitve v JCPOA ter dviga sankcij tudi zavežejo, da se sankcije, ki so jih ZDA uvedle zaradi ruskega napada na Ukrajino, ne bodo odrazile na rusko-iransko sodelovanje. Svoje so prispevali še visoki dohodki Irana od prodaje vse dražje nafte, ki so ublažili ekonomski položaj države.

 

 

Iran namešča nove centrifuge

 

Pred dnevi je Iran, ki ne kaže, da bi opustil svoje dvajsetletne vojaške nuklearne ambicije in ki očitno izkorišča okupiranost mednarodne skupnosti z vojno v Ukrajini, sporočil IAEA, da izklaplja 27 nadzornih kamer. S tem je nadzor otežen, če ne celo kar onemogočen. Istočasno pa so Iranci začeli nameščati nove centrifuge. Poteza bi po mnenju IAEA lahko pomenila usodni udarec pogajanjem za oživitev sporazuma. Iran že pred tem ni ustrezno obrazložil, zakaj sledi obogatenega urana na krajih, kjer jih ne bi smelo biti. Čeprav režim v Teheranu še naprej izjavlja svojo zavezanost le civilnemu nuklearnemu programu in pogajanjem, pa imamo kaj lahko opravka z začetkom dokončnega konca JCPOA. Vsekakor gre za nevarno hojo po robu. Zastavlja se vprašanje, kakšne poteze bodo v prihodnjih tednih v odgovor na iranske povlekli drugi akterji. Misli se seveda predvsem na ZDA in Izrael.

 

Julija se ameriški predsednik Biden odpravlja na obisk v Izrael in Saudsko Arabijo. Za gotovo ne le zaradi zagotovitve večjih količin plina in nafte, ki naj bi zaradi sankcij nadomestile ruske. Govora bo tudi o omenjenih potezah Irana. Vse več je tudi pokazateljev, da časa za diplomatsko rešitev tega problema dejansko zmankuje. Če rešitve ne bo, se bodo napetosti na Bližnjem vzhodu nevarno povečale. Ne samo napetosti med ZDA in Iranom, ampak tudi med Izraelom in Iranom, pa tudi Izraelom in Sirijo, ki uživa iransko in rusko podporo.

 

Ameriško vodstvo še naprej zatrjuje, da Iranu ne bo dopustilo, da se dokoplje do nuklearnega orožja. Bodo ZDA ali Izrael na koncu posegli po orožju? Vendar pa bi tudi izraelska ali ameriška vojaška akcija (tj. bombardiranje Irana) imeli za iranski nuklearni program zgolj kratkoročne učinke. Lahko ga upočasnita za nekaj mesecev, morda leto, ne moreta pa ga končati, če so se Iranci zanj trdno odločili. Nekaj podobnega je veljalo za dosedanje izraelske in ameriške kibernetične napade in sabotažne akcije.

 

 

A-bomba je vprašanje dni, ne tednov

 

Strokovnjaki menijo, da Iran ta trenutek že ima zadostno količino visoko obogatenega urana (60% čistost) in da lahko pristopi k njegovi obogatitvi do stopnje, potrebne za izdelavo atomske bombe (90% čistost). Gre bolj za vprašanje dni kot tednov (!). Lahko, da bo Teheran s pričetkom izdelave še malo počakal oziroma si skušal pridobiti še kakšno ekonomsko ali drugo koncesijo. Nekaj časa bo vzela tudi montaža bombe na ustrezno raketo ...

 

Pred nami napeti in negotovi časi. In če bo Iran na koncu atomsko bombo imel, česar ne gre izključiti, jo bo imela tudi Saudska Arabija in še kdo. Vrsta držav v regiji se boji z nuklearnim orožjem oboroženega Irana, ki ne skriva svojih hegemonističnih ambicij in širjenja, vsiljevanja šiitske veje muslimaske vere. Bojijo se tudi možnosti, da bi Iran svojo nuklearno tehnologijo delil še s kom, na primer Sirijo. Priča bomo torej novi oboroževalni tekmi na Bližnjem vzhodu. Pa ne le tam. Rusija v Ukrajini dokazuje, da če atomsko bombo imaš, potem lahko izsiljuješ in mirno napadeš drugo državo oziroma te morajo drugi narodi zaradi bombe spoštovati ali se celo ukloniti tvojim zahtevam.

 

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.944
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.377
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.297
04/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.137
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.334
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.022
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 896
08/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 632
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 642
10/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.470