Razkrivamo

Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom

V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim nuklearnim sporazumom grozi, da se stvari lahko močno zaostrijo tudi v tem delu sveta, na Bližnjem vzhodu. Tudi v tem primeru bi po covidu in ruski invaziji na Ukrajino posledice spet čutili na evropskih tleh. Iran, ki je po Trumpovem izstopu iz jedrskega sporazuma tudi sam začel kršiti njegova določila, je namreč ponovno začel bogatiti uran, ki ga potrebuje za izdelavo atomske bombe. To utegne dokončno pokopati jedrski sporazum, ki ga je Iran podpisal pred leti, hkrati pa ostaja nejasno, kakšne bodo poteze Združenih držav in predvsem Izraela, ki mu režim v Teheranu odreka pravico do obstoja, izraelsko letalstvo pa je takorekoč vsak dan pripravljeno izpolniti ukaz o bombardiranju iranskih jedrskih zmogljivosti ...

 

19.06.2022 21:19
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   IAEA   jedrski program   ZDA   Varnostni svet   jedrski sporazum   Obama   Trump   Izrael   Evropska unija   atomska bomba   Bližnji vzhod   Ukrajina   Rusija

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

Spomnimo, sporazum o iranskem nuklearnem programu (uradno se imenuje Skupni vseobsežni akcijski načrt, angleške kratice JCPOA) so 14. julija leta 2015 z Iranom dosegle stalne članice Varnostnega sveta OZN ter Nemčija in Evropska unija. V zameno za odpravo mednarodnih ekonomskih sankcij (te bi se ponovno vzpostavile, če Iran dogovora ne bi spoštoval) se je Iran zavezal, da bo krepko zmanjšal svoje zaloge obogatenega urana ( 97% jih naj bi bil prisiljen izvoziti). Pristal je na vrsto konkretnih omejitev svojega nuklarnega programa (omejitev števila centrifug za pridobitev obogatenega urana, omejitev obogatitve urana zgolj do 3,67% itd.). Vse z namenom, da Iran v naslednjih 15 letih ne bi bil sposoben zgraditi atomske bombe oziroma bi za to potreboval vsaj eno leto.

 

 

Sporazum 5 pred dvanajsto

 

Pred sklenitvijo sporazuma so Iran od izdelave atomske bombe ločili le še trije meseci (!). V skladu s sporazumom bi Iran ohranil možnost uporabe nuklearne energije v civilne namene. Naj dodamo, da je Iran sicer član Pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja in da kot tak svojega nuklearnega programa v vojaške namene niti ne bi smel razvijati. Pogodba petim članicam Varnostnega sveta priznava status nuklearnih držav; držav torej, ki (lahko) imajo atomsko bombo. Dejali bi - legalno. Bombo imajo sicer še štiri druge države: Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja. Prve tri pogodbe o neširjenju niso podpisale, jih torej ne zavezuje, Severna Koreja pa je iz nje izstopila. Indija, Pakistan in Severna Koreja so bombo tudi preizkusile in jo priznale, Izrael pa imetja niti ne priznava, niti ne zanika.

 

Nadzor nad spoštovanjem nuklearnega sporazuma z Iranom je bil poverjen inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V ta namen je IAEA v Iranu na ključnih mestih postavila vrsto nadzornih kamer. Njeni inšpektorji pa Iran obiskujejo praktično vsak teden.

 

Sporazum resda ni bil popoln, ni se na primer dotaknil raketnega programa Irana, ki doživlja pomemben razvoj, ali njegovega ravnanja v regiji - povezave s terorizmom, in veljal bi le 15 let. Po tem roku bi lahko Iran spet bogatil uran po mili volji. Do česar so bili zelo kritični predvsem Izraelci. Kot je znano, jim iranski režim ne priznava pravice do svoje države, do obstoja. Izrael se naj bi tako večkrat ukvarjal z mislijo, da bi iranske nuklearne labolatorije enostavno zbombardiral. Zaradi tega so jih Iranci namestili na varnejša mesta, globoko pod zemljo. Ravno ta čas podzemsko mrežo tunelov še širijo.

 

 

Od Obame do Trumpa

 

Če ne drugega bi se s sporazumom pridobilo na času v upanju, da se Iran medtem vojaškim nuklearnim ambicijam odpove oziroma da režim v Teheranu postane manj radikalen. Izkazalo se je, da je bila največja hiba sporazuma, da ga je v imenu ZDA dosegel predsednik Barack Obama. Dovolj, da je njegov naslednik Donald Trump iz njega (in še nekaterih drugih mednarodnih sporazumov iz časa Obame) leta 2018 enostransko odstopil. Na veliko nejevoljo ostalih, predvsem pa evropskih članic sporazuma. Vsekakor je bila to velika napaka, ki bi bila lahko usodna. V praksi je to pomenilo, da ZDA pod Trumpom sankcij zoper Iran niso umaknile, ampak nanj še huje pritisnile z novimi, pričakujoč, da bo Iran zaradi maximum pressure (maksimalnega pritiska) pristal na spremenjeni, se pravi zanj ostrejši sporazum. V resnici pa je to v roku enega leta Iran navedlo, da se tudi sam sporazuma ni več držal v celoti. Manjšim kršitvam so sledile vse večje in Iran se je spet počasi začel približevati kritičnemu trenutku, ko bi imel dovolj ustrezno obogatenega urana za izdelavo atomske bombe.

 

 

Iranske jedrske zmogljivosti in jedrski program (Grafika: US Institute of Peace)

 

 

S prihodom Joeja Bidena v Belo hišo so ZDA aprila lani nakazale, da bi se v sporazum vrnile. Ura bi se nekako zavrtela nazaj. V danih razmerah vsekakor nekaj, kar širša mednaodna skupnost pozdravlja. Sledila so pogajanja na Dunaju, kjer so medsebojna sporočila ZDA in Irana prenašali evropski diplomati. Zdelo se je, da bodo pogajanja v avstrijski prestolnici ob posredovanju EU obrodila sadove, vendar je marca letos priško do zastoja. Iranska stran je zahtevala, da ZDA Iransko revolucionarno gardo, najudarnejši del iranskih varnostnih sil, umaknejo s spiska terorističnih organizacij. Česar pa ZDA niso sprejele (niti ni bilo to del JCPOA). Vmešala se je še Rusija kot ena od strank sporazuma (tj. stalna članica Varnostnega sveta). Rusija je namreč zahtevala, da se ZDA v primeru dogovora in vrnitve v JCPOA ter dviga sankcij tudi zavežejo, da se sankcije, ki so jih ZDA uvedle zaradi ruskega napada na Ukrajino, ne bodo odrazile na rusko-iransko sodelovanje. Svoje so prispevali še visoki dohodki Irana od prodaje vse dražje nafte, ki so ublažili ekonomski položaj države.

 

 

Iran namešča nove centrifuge

 

Pred dnevi je Iran, ki ne kaže, da bi opustil svoje dvajsetletne vojaške nuklearne ambicije in ki očitno izkorišča okupiranost mednarodne skupnosti z vojno v Ukrajini, sporočil IAEA, da izklaplja 27 nadzornih kamer. S tem je nadzor otežen, če ne celo kar onemogočen. Istočasno pa so Iranci začeli nameščati nove centrifuge. Poteza bi po mnenju IAEA lahko pomenila usodni udarec pogajanjem za oživitev sporazuma. Iran že pred tem ni ustrezno obrazložil, zakaj sledi obogatenega urana na krajih, kjer jih ne bi smelo biti. Čeprav režim v Teheranu še naprej izjavlja svojo zavezanost le civilnemu nuklearnemu programu in pogajanjem, pa imamo kaj lahko opravka z začetkom dokončnega konca JCPOA. Vsekakor gre za nevarno hojo po robu. Zastavlja se vprašanje, kakšne poteze bodo v prihodnjih tednih v odgovor na iranske povlekli drugi akterji. Misli se seveda predvsem na ZDA in Izrael.

 

Julija se ameriški predsednik Biden odpravlja na obisk v Izrael in Saudsko Arabijo. Za gotovo ne le zaradi zagotovitve večjih količin plina in nafte, ki naj bi zaradi sankcij nadomestile ruske. Govora bo tudi o omenjenih potezah Irana. Vse več je tudi pokazateljev, da časa za diplomatsko rešitev tega problema dejansko zmankuje. Če rešitve ne bo, se bodo napetosti na Bližnjem vzhodu nevarno povečale. Ne samo napetosti med ZDA in Iranom, ampak tudi med Izraelom in Iranom, pa tudi Izraelom in Sirijo, ki uživa iransko in rusko podporo.

 

Ameriško vodstvo še naprej zatrjuje, da Iranu ne bo dopustilo, da se dokoplje do nuklearnega orožja. Bodo ZDA ali Izrael na koncu posegli po orožju? Vendar pa bi tudi izraelska ali ameriška vojaška akcija (tj. bombardiranje Irana) imeli za iranski nuklearni program zgolj kratkoročne učinke. Lahko ga upočasnita za nekaj mesecev, morda leto, ne moreta pa ga končati, če so se Iranci zanj trdno odločili. Nekaj podobnega je veljalo za dosedanje izraelske in ameriške kibernetične napade in sabotažne akcije.

 

 

A-bomba je vprašanje dni, ne tednov

 

Strokovnjaki menijo, da Iran ta trenutek že ima zadostno količino visoko obogatenega urana (60% čistost) in da lahko pristopi k njegovi obogatitvi do stopnje, potrebne za izdelavo atomske bombe (90% čistost). Gre bolj za vprašanje dni kot tednov (!). Lahko, da bo Teheran s pričetkom izdelave še malo počakal oziroma si skušal pridobiti še kakšno ekonomsko ali drugo koncesijo. Nekaj časa bo vzela tudi montaža bombe na ustrezno raketo ...

 

Pred nami napeti in negotovi časi. In če bo Iran na koncu atomsko bombo imel, česar ne gre izključiti, jo bo imela tudi Saudska Arabija in še kdo. Vrsta držav v regiji se boji z nuklearnim orožjem oboroženega Irana, ki ne skriva svojih hegemonističnih ambicij in širjenja, vsiljevanja šiitske veje muslimaske vere. Bojijo se tudi možnosti, da bi Iran svojo nuklearno tehnologijo delil še s kom, na primer Sirijo. Priča bomo torej novi oboroževalni tekmi na Bližnjem vzhodu. Pa ne le tam. Rusija v Ukrajini dokazuje, da če atomsko bombo imaš, potem lahko izsiljuješ in mirno napadeš drugo državo oziroma te morajo drugi narodi zaradi bombe spoštovati ali se celo ukloniti tvojim zahtevam.

 

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
31
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.565
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.282
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.413