Razkrivamo

Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom

V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim nuklearnim sporazumom grozi, da se stvari lahko močno zaostrijo tudi v tem delu sveta, na Bližnjem vzhodu. Tudi v tem primeru bi po covidu in ruski invaziji na Ukrajino posledice spet čutili na evropskih tleh. Iran, ki je po Trumpovem izstopu iz jedrskega sporazuma tudi sam začel kršiti njegova določila, je namreč ponovno začel bogatiti uran, ki ga potrebuje za izdelavo atomske bombe. To utegne dokončno pokopati jedrski sporazum, ki ga je Iran podpisal pred leti, hkrati pa ostaja nejasno, kakšne bodo poteze Združenih držav in predvsem Izraela, ki mu režim v Teheranu odreka pravico do obstoja, izraelsko letalstvo pa je takorekoč vsak dan pripravljeno izpolniti ukaz o bombardiranju iranskih jedrskih zmogljivosti ...

 

19.06.2022 21:19
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   IAEA   jedrski program   ZDA   Varnostni svet   jedrski sporazum   Obama   Trump   Izrael   Evropska unija   atomska bomba   Bližnji vzhod   Ukrajina   Rusija

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

Spomnimo, sporazum o iranskem nuklearnem programu (uradno se imenuje Skupni vseobsežni akcijski načrt, angleške kratice JCPOA) so 14. julija leta 2015 z Iranom dosegle stalne članice Varnostnega sveta OZN ter Nemčija in Evropska unija. V zameno za odpravo mednarodnih ekonomskih sankcij (te bi se ponovno vzpostavile, če Iran dogovora ne bi spoštoval) se je Iran zavezal, da bo krepko zmanjšal svoje zaloge obogatenega urana ( 97% jih naj bi bil prisiljen izvoziti). Pristal je na vrsto konkretnih omejitev svojega nuklarnega programa (omejitev števila centrifug za pridobitev obogatenega urana, omejitev obogatitve urana zgolj do 3,67% itd.). Vse z namenom, da Iran v naslednjih 15 letih ne bi bil sposoben zgraditi atomske bombe oziroma bi za to potreboval vsaj eno leto.

 

 

Sporazum 5 pred dvanajsto

 

Pred sklenitvijo sporazuma so Iran od izdelave atomske bombe ločili le še trije meseci (!). V skladu s sporazumom bi Iran ohranil možnost uporabe nuklearne energije v civilne namene. Naj dodamo, da je Iran sicer član Pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja in da kot tak svojega nuklearnega programa v vojaške namene niti ne bi smel razvijati. Pogodba petim članicam Varnostnega sveta priznava status nuklearnih držav; držav torej, ki (lahko) imajo atomsko bombo. Dejali bi - legalno. Bombo imajo sicer še štiri druge države: Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja. Prve tri pogodbe o neširjenju niso podpisale, jih torej ne zavezuje, Severna Koreja pa je iz nje izstopila. Indija, Pakistan in Severna Koreja so bombo tudi preizkusile in jo priznale, Izrael pa imetja niti ne priznava, niti ne zanika.

 

Nadzor nad spoštovanjem nuklearnega sporazuma z Iranom je bil poverjen inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V ta namen je IAEA v Iranu na ključnih mestih postavila vrsto nadzornih kamer. Njeni inšpektorji pa Iran obiskujejo praktično vsak teden.

 

Sporazum resda ni bil popoln, ni se na primer dotaknil raketnega programa Irana, ki doživlja pomemben razvoj, ali njegovega ravnanja v regiji - povezave s terorizmom, in veljal bi le 15 let. Po tem roku bi lahko Iran spet bogatil uran po mili volji. Do česar so bili zelo kritični predvsem Izraelci. Kot je znano, jim iranski režim ne priznava pravice do svoje države, do obstoja. Izrael se naj bi tako večkrat ukvarjal z mislijo, da bi iranske nuklearne labolatorije enostavno zbombardiral. Zaradi tega so jih Iranci namestili na varnejša mesta, globoko pod zemljo. Ravno ta čas podzemsko mrežo tunelov še širijo.

 

 

Od Obame do Trumpa

 

Če ne drugega bi se s sporazumom pridobilo na času v upanju, da se Iran medtem vojaškim nuklearnim ambicijam odpove oziroma da režim v Teheranu postane manj radikalen. Izkazalo se je, da je bila največja hiba sporazuma, da ga je v imenu ZDA dosegel predsednik Barack Obama. Dovolj, da je njegov naslednik Donald Trump iz njega (in še nekaterih drugih mednarodnih sporazumov iz časa Obame) leta 2018 enostransko odstopil. Na veliko nejevoljo ostalih, predvsem pa evropskih članic sporazuma. Vsekakor je bila to velika napaka, ki bi bila lahko usodna. V praksi je to pomenilo, da ZDA pod Trumpom sankcij zoper Iran niso umaknile, ampak nanj še huje pritisnile z novimi, pričakujoč, da bo Iran zaradi maximum pressure (maksimalnega pritiska) pristal na spremenjeni, se pravi zanj ostrejši sporazum. V resnici pa je to v roku enega leta Iran navedlo, da se tudi sam sporazuma ni več držal v celoti. Manjšim kršitvam so sledile vse večje in Iran se je spet počasi začel približevati kritičnemu trenutku, ko bi imel dovolj ustrezno obogatenega urana za izdelavo atomske bombe.

 

 

Iranske jedrske zmogljivosti in jedrski program (Grafika: US Institute of Peace)

 

 

S prihodom Joeja Bidena v Belo hišo so ZDA aprila lani nakazale, da bi se v sporazum vrnile. Ura bi se nekako zavrtela nazaj. V danih razmerah vsekakor nekaj, kar širša mednaodna skupnost pozdravlja. Sledila so pogajanja na Dunaju, kjer so medsebojna sporočila ZDA in Irana prenašali evropski diplomati. Zdelo se je, da bodo pogajanja v avstrijski prestolnici ob posredovanju EU obrodila sadove, vendar je marca letos priško do zastoja. Iranska stran je zahtevala, da ZDA Iransko revolucionarno gardo, najudarnejši del iranskih varnostnih sil, umaknejo s spiska terorističnih organizacij. Česar pa ZDA niso sprejele (niti ni bilo to del JCPOA). Vmešala se je še Rusija kot ena od strank sporazuma (tj. stalna članica Varnostnega sveta). Rusija je namreč zahtevala, da se ZDA v primeru dogovora in vrnitve v JCPOA ter dviga sankcij tudi zavežejo, da se sankcije, ki so jih ZDA uvedle zaradi ruskega napada na Ukrajino, ne bodo odrazile na rusko-iransko sodelovanje. Svoje so prispevali še visoki dohodki Irana od prodaje vse dražje nafte, ki so ublažili ekonomski položaj države.

 

 

Iran namešča nove centrifuge

 

Pred dnevi je Iran, ki ne kaže, da bi opustil svoje dvajsetletne vojaške nuklearne ambicije in ki očitno izkorišča okupiranost mednarodne skupnosti z vojno v Ukrajini, sporočil IAEA, da izklaplja 27 nadzornih kamer. S tem je nadzor otežen, če ne celo kar onemogočen. Istočasno pa so Iranci začeli nameščati nove centrifuge. Poteza bi po mnenju IAEA lahko pomenila usodni udarec pogajanjem za oživitev sporazuma. Iran že pred tem ni ustrezno obrazložil, zakaj sledi obogatenega urana na krajih, kjer jih ne bi smelo biti. Čeprav režim v Teheranu še naprej izjavlja svojo zavezanost le civilnemu nuklearnemu programu in pogajanjem, pa imamo kaj lahko opravka z začetkom dokončnega konca JCPOA. Vsekakor gre za nevarno hojo po robu. Zastavlja se vprašanje, kakšne poteze bodo v prihodnjih tednih v odgovor na iranske povlekli drugi akterji. Misli se seveda predvsem na ZDA in Izrael.

 

Julija se ameriški predsednik Biden odpravlja na obisk v Izrael in Saudsko Arabijo. Za gotovo ne le zaradi zagotovitve večjih količin plina in nafte, ki naj bi zaradi sankcij nadomestile ruske. Govora bo tudi o omenjenih potezah Irana. Vse več je tudi pokazateljev, da časa za diplomatsko rešitev tega problema dejansko zmankuje. Če rešitve ne bo, se bodo napetosti na Bližnjem vzhodu nevarno povečale. Ne samo napetosti med ZDA in Iranom, ampak tudi med Izraelom in Iranom, pa tudi Izraelom in Sirijo, ki uživa iransko in rusko podporo.

 

Ameriško vodstvo še naprej zatrjuje, da Iranu ne bo dopustilo, da se dokoplje do nuklearnega orožja. Bodo ZDA ali Izrael na koncu posegli po orožju? Vendar pa bi tudi izraelska ali ameriška vojaška akcija (tj. bombardiranje Irana) imeli za iranski nuklearni program zgolj kratkoročne učinke. Lahko ga upočasnita za nekaj mesecev, morda leto, ne moreta pa ga končati, če so se Iranci zanj trdno odločili. Nekaj podobnega je veljalo za dosedanje izraelske in ameriške kibernetične napade in sabotažne akcije.

 

 

A-bomba je vprašanje dni, ne tednov

 

Strokovnjaki menijo, da Iran ta trenutek že ima zadostno količino visoko obogatenega urana (60% čistost) in da lahko pristopi k njegovi obogatitvi do stopnje, potrebne za izdelavo atomske bombe (90% čistost). Gre bolj za vprašanje dni kot tednov (!). Lahko, da bo Teheran s pričetkom izdelave še malo počakal oziroma si skušal pridobiti še kakšno ekonomsko ali drugo koncesijo. Nekaj časa bo vzela tudi montaža bombe na ustrezno raketo ...

 

Pred nami napeti in negotovi časi. In če bo Iran na koncu atomsko bombo imel, česar ne gre izključiti, jo bo imela tudi Saudska Arabija in še kdo. Vrsta držav v regiji se boji z nuklearnim orožjem oboroženega Irana, ki ne skriva svojih hegemonističnih ambicij in širjenja, vsiljevanja šiitske veje muslimaske vere. Bojijo se tudi možnosti, da bi Iran svojo nuklearno tehnologijo delil še s kom, na primer Sirijo. Priča bomo torej novi oboroževalni tekmi na Bližnjem vzhodu. Pa ne le tam. Rusija v Ukrajini dokazuje, da če atomsko bombo imaš, potem lahko izsiljuješ in mirno napadeš drugo državo oziroma te morajo drugi narodi zaradi bombe spoštovati ali se celo ukloniti tvojim zahtevam.

 

Z iransko atomsko bombo se ne bo le nadaljevala destabilizirala regija Bližnjega vzhoda, temveč bo ogrožena globalna varnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
4
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.670
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.363
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.466
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.015
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.338
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.377
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.204
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.012
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.309
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.227