Razkrivamo

Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?

Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg brezplačnega šolstva in subvencioniranja vrtcev se ta pomoč najbolj neposredno odraža v otroških dodatkih družinam z nižjimi dohodki. Manj pozornosti pa je običajno namenjeno olajšavam za otroke pri plačilu dohodnine. Ta pomoč se namreč realizira preko nižjega plačila dohodnine in prejemniki pravzaprav niti ne vedo, kolikšen znesek so dobili za ta namen. Najbrž zato tudi ni nihče posebej pozoren, da pa se ta pomoč izplačuje predvsem družinam z visokimi prihodki, torej obratno kot pri otroških dodatkih ali drugih oblikah državne pomoči. Zato je zanimivo pogledati skupne učinke te pomoči države družinam z otroki in mogoče na tem področju uvesti tudi kakšne spremembe.

29.06.2022 21:35
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   otroci   država   pomoč   podpora   otroški dodatek   olajšava   davki   starši

Skupni izdatek države za pomoč, vzgojo in izobraževanje 460.000 mladostnikov je tako znašal 2,4 milijarde evrov ali 437 evrov mesečno na otroka.

Za otroške dodatke seveda vemo, da so do njih upravičene družine s slabšim dohodkovnim položajem. Za družine z najnižjimi dohodki znaša otroški dodatek 123 evrov mesečno za prvega otroka, do 147 za tretjega in naslednje otroke. Z rastjo zaslužka staršev se sicer ta dodatek hitro znižuje in družine s povprečno plačo dobijo za prvega otroka le še 33 evrov mesečno in 44 evrov za drugega otroka. Ko starša presežeta po 2.000 evrov neto mesečne plače, pa takšna družina z dvema otrokoma ni več upravičena do otroškega dodatka. Da se znižuje višina otroškega dodatka z večanjem prejemkov je verjetno vsakomur logično.

 

Popolnoma drugačna pa je slika pri olajšavah za otroke. Tu se lahko spomnimo zanimivih debat pred leti v parlamentu, ko so poslanci kar tekmovali, kdo bi predlagal še višjo olajšavo tretjega, četrtega ... otroka. Tako so starši za prvega otroka upravičeni, da se jim zniža osnova za plačilo dohodnine za 203 evre, za tretjega 368 evrov, za petega že za 663 evrov in tako naprej. Starš s petimi otroki in 10.000 evrov bruto mesečne plače bi zaradi takšnih ugodnosti mesečno prejemal skoraj 200 evrov višjo plačo na enega otroka kot sicer (če otrok ne bi imel).

 

 

"Socialno šibkejši starši lahko računajo predvsem na otroške dodatke, medtem ko družine z višjimi prejemki lahko uveljavljajo olajšavo zaradi otrok."

 

 

A izračun olajšave za otroke ima eno pomembno omejitev. Kot že ime pove, gre za olajšavo pri plačilu dohodnine. Upravičenec v primeru večjega števila otrok torej plača manj dohodnine. Tu pa se srečamo s težavo, da prejemniki nižjih plač plačujejo zelo malo ali celo nič dohodnine ter tudi po najnižji stopnji za razliko od zaposlenih z visokimi prejemki. Ker prejemnik minimalne plače danes plača le 68 evrov dohodnine mesečno, se mu plačilo dohodnine ne more znižati za 200, 500 ali tisoč evrov kot nekomu z visokimi prejemki. Vse visoke olajšave za večje število otrok torej lahko koristijo samo osebe z dokaj visokimi plačami, nekdo s povprečno plačo največ skupaj 230 evrov, najslabše plačani pa celo nič. Verjetno se teh učinkov poslanci ob sprejemanju sprememb dohodninske zakonodaje niti ne zavedajo. Zakaj se jim tega podrobneje ne predstavi, je že drugo vprašanje.

 

Obe navedeni finančni ugodnosti za pomoč otrokom sta prikazani na priloženi sliki. Seveda bi lahko pogledali veliko različnih tipov družin glede na število otrok in kombinacij prejemkov, a na sliki je samo en primer. Prikazani so podatki za družino z dvema otrokoma, mlajšima od 18 let ob različnih povprečnih prejemkih obeh staršev. Na spodnji osi so tako bruto in neto povprečni mesečni prejemki enega starša ob predpostavki, da ima drug starš enako plačo. Primer na sredini (2.000 evrov bruto, kar je 1.374 evrov neto) pomeni situacijo, ko oba starša prejemata takšno plačo, ali da dobi en starš denimo 2.500 evrov, drugi pa 1.500 evrov, kar torej v povprečju znese 2.000 evrov.

 

 

 

 

S temnejšim poljem so najprej podatki o višini otroškega dodatka za enega otroka mesečno. Če oba starša prejemata po 800 evrov bruto (ali približno eden 1.600 evrov, drugi pa je doma), bosta za enega otroka prejela v povprečju 111 evrov otroškega dodatka mesečno. Če imata vsak po 1.500 evrov bruto mesečne plače (skupaj 3.000 evrov) dobita 56 evrov na otroka. Ko v povprečju zaslužita več kot 3.000 evrov bruto oz. 1.950 evrov neto, pa izgubita pravico do izplačila otroškega dodatka. Te višine izplačila so pričakovane.

 

 

Manjši otroški dodatek, višja olajšava

 

S svetlejšim poljem je prikazan učinek na prejemke staršev zaradi davčne olajšave za otroke pri plačilu dohodnine. Kot omenjeno, se ta znesek nikjer ne vidi, lahko ga samo izračunamo, kakšno plačo bi imeli v primeru, če olajšave za otroke ne bi uveljavljali. Ker pri dveh plačah po 800 evrov bruto dohodnine sploh ne plačamo, seveda tega učinka tudi nimamo. Preje omenjena starša, ki pa zaslužita po 1.500 evrov bruto pa bosta zaradi teh ugodnosti plačala skupaj 41 evrov manj dohodnine - preračunano na enega otroka. Njun skupni učinek obeh državnih pomoči bo tako znašal 97 evrov na otroka, torej podobno kot v primeru najnižjih plač. Kot je na sliki lepo razvidno, se z zniževanjem otroškega dodatka postopno povečujejo učinki iz naslova olajšave. Če dva starša zaslužita po 10.000 evrov, se učinki olajšav dvignejo celo na 91 evrov na enega otroka. V tem dohodkovnem razredu upravičenci namreč po novem plačujejo 45 % dohodnine od osnove in če le-to znižamo za 203 evre, je učinka omenjenih 91 evrov - oseba, ki danes plačuje le 16 % dohodnine, ima pač lahko olajšavo samo za teh 16 % (32 evrov).

 

Na sliki lahko vidimo zanimiv učinek obeh denarnih pomoči države za vzgojo otrok. Seštevek namreč pokaže, da posamezne družine ne glede na višino prejemkov dobijo v povprečju okoli 90 evrov državne pomoči za otroke mesečno. Socialno šibkejši predvsem iz naslova otroških dodatkov, družine z višjimi prejemki pa preko nižjega plačevanja dohodnine, torej višjih neto prejemkov. Na sliki so dodani tudi podatki, kolikšen delež zaposlenih prejema posamezno višino plač, razdeljeno v 4 skupine (distribucija zaposlenih sicer ne pomeni tudi, da je točno toliko tudi delež staršev z otroci).

 

 

"Namesto truda z oddajanji obrazcev za otroške dodatke in preverjanjem upravičenosti, namesto prijavljanja olajšav za otroke in včasih tudi spora, kateri od staršev je bolj upravičen - bi preprosto vsakemu otroku namenili 100 evrov mesečne podpore na njegov osebni račun brez kakršnegakoli pogojevanja in preverjanja."

 

 

Ali je takšna distribucija državne podpore vzgoji otrok ustrezna, pravilna, pravična ... bo seveda vedno predmet razprave. Pogledi bodo različni. Načeloma bi sicer lahko ocenili, da ne. Namen državnih podpor je praviloma pomoč socialno šibkejšim, ki nimajo zadosti prihodkov za ustrezno kvaliteto življenja in za bolj izenačen položaj otrok ne glede na dohodkovni položaj družin.

 

Lahko pa razmišljamo tudi drugače. Kot imajo vsi otroci zagotovljen enak nivo brezplačnega šolstva ne glede na socialni status družin, bi mogoče morala biti tudi ostala pomoč (plačilo ali subvencija vrtcev, otroški dodatek, prehrana v šoli) v enaki višini za vse otroke. S tem ne bi že na začetku ločevali otroke po njihovem socialnem statusu (vsaj v tem delu ne), povečani izdatki tudi za subvencioniranje vrtcev premožnejšim pa naj se raje pokrivajo z višjimi obdavčitvami visokih prihodkov. Mogoče bi bilo ustreznejše, da bi na primer zadržali najvišjo 50 % davčno stopnjo ali zgornje dohodninske stopnje dvignili za kako odstotno točko in vzporedno zagotovili brezplačne vrtce za vse otroke, tudi premožnejšim.

 

Kakorkoli se bomo odločali, je prikazana distribucija finančne podpore otrokom že dolga leta približna takšna, kot kaže slika - naj si bo namenoma, ali "po pomoti". Starši dobivajo približno podobno višino pomoči ne glede na njihov socialni status. Če izhajamo iz predpostavke, da je tako prav (sicer bi najbrž to v preteklosti že spremenili), potem bi lahko v duhu debirokratizacije naredili eno zelo preprosto spremembo. Namesto truda z oddajanji obrazcev za otroške dodatke in preverjanjem upravičenosti ter namesto prijavljanja olajšav za otroke in včasih tudi spora, kateri od staršev je bolj upravičen - bi preprosto vsakemu otroku namenili 100 evrov mesečne podpore na njegov osebni račun brez kakršnega koli pogojevanja in preverjanja. Rezultat za družine z otroci in za javne finance bi bil finančno približno podoben, izognili pa bi se velikemu obsegu administriranja in tudi morebitnih napak. 

 

 

Brezplačni vrtec za vse otroke?

 

Vzporedno bi lahko zagotovili tudi brezplačni vrtec za vse otroke ne glede na socialni cenzus družin in raje za enake zneske korigirali dohodninsko lestvico. Nekoliko drugačna stopnja dohodnine ne predstavlja nobenega dodatnega dela, izognili pa bi se tudi vsem vlogam in preverjanju upravičenosti za te dodatke. Drži, da bi bile družine z otroci nekoliko na boljšem kot ostali dohodninski zavezanci, a tudi to je pravzaprav v duhu podpore rodnosti. V bistvu zelo preproste in enostavne spremembe, ki sledijo splošno sprejetim ciljem in močno zmanjšajo birokratske postopke.

 

Seveda je možno odpreti tudi razpravo, zakaj imamo rešitve, po katerih dohodninske olajšave za otroke koristijo predvsem družine v višjimi prejemki. A zakaj se tega nihče ni lotil zadnjih deset ali dvajset let, ko je taka rešitev v veljavi? In drugo, mogoče je vseeno boljša rešitev, da dobivajo podporo vsi otroci, prejemniki višjih dohodkov naj raje plačajo višje davke, kot da te znižujemo, istočasno pa te družine niso upravičene do finančne podpore.

 

 

Država da mesečno vsakemu otroku okoli 100 evrov

 

Za konec mogoče še nekaj finančnih podatkov o obsegu teh pomoči. V preteklem letu je bilo iz državnega proračuna izplačano 246 milijonov evrov otroških dodatkov, k temu pa lahko prištejemo še okoli 200 milijonov manj plačane dohodnine zaradi olajšav za otroke (ta podatek je samo ocena, ker se ne izplačuje, temveč so za približno toliko nižji prejemki iz naslova dohodnine). Skupaj torej okoli 465 milijonov evrov finančne pomoči ali blizu 100 evrov mesečno na otroka (upoštevaje skupno število otrok do 18 leta starosti v Sloveniji). Ob tem pa so občine namenile še 314 milijonov evrov za subvencijo vrtcev. Preračunano na število otrok v vrtcih (nekaj preko 70 % populacije do 5. leta starosti) to pomeni okoli 300 evrov povprečne mesečne subvencije, dobrih 200 evrov pa so prispevali starši sami (seveda zopet v povprečju s precejšnjimi razlikami glede na socialni status družine).

 

Za primerjavo še podatek da je strošek izobraževanja na vseh stopnjah izobraževanja okoli 400 evrov mesečno na učenca, dijaka ali študenta. Skupni izdatek države za pomoč, vzgojo in izobraževanje 460.000 mladostnikov je tako znašal 2,4 milijarde evrov ali 437 evrov mesečno na otroka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156