Včerajšnja izjava slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba za britanski BBC - mimogrede, na spletni strani BBC-ja jo boste zaman iskali, tudi besedna zveza "Robert Golob" na tem portalu ne prinese nobenega zadetka - ne bi vzbudila posebne pozornosti, če slovenski premier ob zaključku vrha zveze NATO v Madridu ne bi izrekel zelo sporne misli o proruskih (slovanskih) narodih Zahodnega Balkana. Sporne zato, ker izhaja iz predpostavke, da na tem območju živijo zgolj pravoslavni Srbi, ki tradicionalno precej poslušno sledijo veliki Rusiji in jo v vsem podpirajo. Po Golobovi (napačni) tezi je torej večinsko razpoloženje prebivalcev tega dela Evrope do Putinove vojne pozitivno naravnano.

Slovenski premier, ki med dobro obveščenimi velja za izrazitega zunanjepolitičnega analfabeta, je poanto sicer zgrešil kar dvakrat. Najprej z zmotno demografsko predpostavko, da so na območju Zahodnega Balkana večinski narod Srbi. S dobrimi osmimi milijoni, kolikor jih je (skupaj z bosanskimi Srbi) so vis-a-vis 14 milijonov Nesrbov v izraziti manjšini, saj predstavljajo le dobro tretjino (36 %) populacije Zahodnega Balkana, ki znaša skupaj 22 milijonov. Naslednji Golobov kiks pa je misel, da so narodi na Zahodnem Balkanu ljudje večinoma na strani Putina.

Srbija ... 7 milijonov

Republika Srbska (del Federacije BiH) ... 1,3 milijone

Hrvaška ... 4 milijona

Bosna in Hercegovina (Federacija) ... 2,4 milijone

Severna Makedonija ... 2,1 milijona

Črna Gora ... 0,6 milijona

Kosovo ... 1,9 milijona

Albanija ... 2,8 milijona

Slovenski premier je očitno pozabil, da na Zahodnem Balkanu poleg Srbov živijo tudi Hrvati (ki večinsko podpirajo Ukrajino in Srbov, s katerimi so bili v vojni, ne marajo še danes), Bošnjaki (ki izrazito podpirajo Ukrajino, saj ne marajo ne Srbov ne Rusov), Severni Makedonci (ki so zaradi izkušenj s Srbi in Bolgari tradicionalno nezaupljivi do Rusov in so že v preteklosti raje sodelovali z Ukrajino), Črnogorci (ki so sicer razdeljeni, ampak polovica jih zagotovo ne mara več Rusov) in - nikakor ne zadnji - Albanci. Tisti na Kosovu in tisti v Albaniji. Oboji zelo prepričljivo nastrojeni proti Rusom, torej so na strani Ukrajincev.

Če smo natančni, potem tudi predpostavka, da "vsi Srbi podpirajo Putina oziroma rusko agresijo na Ukrajino", ni čisto točna, ker vsi Srbi zagotovo niso takšnega mnenja. Ampak pri našem preračunu smo upoštevali nacionalno opredeljenost po državah in se na opozicijo nismo ozirali.

Slovenski premier bi se moral o vprašanjih, na katera se ne spozna (in ga ne zanimajo) prehodno posvetovati s svojima kabinetnima diplomatoma Igorjem Mallyjem in Vojkom Vovkom. Nenazadnje ima na razpolago tudi zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, v preteklosti zaradi svoje naklonjenosti Albancem in Bošnjakov v Srbiji večkrat ostro kritizirana, neformalno celo označena za "persona non grata". Zakaj se Golob z nikomer ni posvetoval, je vprašanje za naslednjo novinarsko konferenco gospoda premierja, ki je še ta teden pokroviteljsko kritiziral nekdanjega predsednika Milana Kučana, češ da včasih ustreli kakšnega kozla (ker, denimo, kot predsedniške kandidatke ni podprl Golobove podpresednice Marte Kos, temveč Natašo Pirc Musar).

Golobov zunanjepolitični peskovnik bo težko sanirati, če se mediji ne bodo zbudili iz sna in končali medenih tednov. Navdušenje nad porazom zlobnih janšistov je razumljivo, mediji še zdaj plešejo od veselja, vendar je nova realnost pred nami in že po naravi strani ne more biti vse, kar naredi vlada ali izreče njen šef, suho zlato. Bržkone bodo osrednji mediji težko požrli dejstvo, da so mednarodne razmere takšne, da tudi od Slovenije oziroma njene nove oblasti zahtevajo trezno, racionalno in predvsem realno politiko. Toda do tega trenutka se kaže, da Slovenija pod novo vlado nima prav nobene strategije obvladovanja spremenjenih geopolitičnih razmer. Trenutni načrt je očitno demontirati vse, kar so naredili prejšnji, čeprav so obljubljali ravno nasprotno.

In medtem ko premier za tuje medije govori stvari, ki so preverljivo netočne, celo manipulativne, se Rusom sladko smeji, saj so z informacijsko vojno že pošteno zabili klin v domnevno enotnosti Evrope. Doslej je bil le Viktor Orban Putinov neformalni zaveznik v EU, zdaj pa je tudi naš Golob na dobri poti, da se mu počasi približa. Svečka na torti za Kremelj bi bila vsekakor julijska slovesnost pri Ruski kapelici. Načeloma je letos ne bi smelo biti, kajti proruske politične menifestacije v Evropski uniji so ta hip "no go". Toda v Sloveniji naj bi krog okoli Geržinovega društva prijateljstva med Rusijo in Slovenijo že več tednov intenzivno lobiral pri novih oblasteh, da vseeno blagoslovijo slovesnost tudi v letošnjih, za Rusijo sicer neugodnih razmerah. Želje so velike, apetiti tudi, kajti ruska stran naj bi zagotovila precej denarja ...