Razkrivamo

Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*

Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 odstotkov, kar je tako ali tako preseglo napovedi in pričakovanja, pa smo zdaj dobili še podatke AJPES o poslovanju gospodarskih družb v letu 2021 in prvi podatki kažejo, da je bila gospodarska rast v lanskem letu morda še za kakšni dve odstotki točki višja, kar z drugimi besedami pomeni, da bi lahko dosegla celo 10 odstotkov!

03.07.2022 20:39
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   gospodarstvo   BDP   rast   SURS   2021   kovid   država   pomoč   plače   dobički

Foto: Wikimedia

Uspešnost gospodarskih družb, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila lani 13,5 % višja kot v letu 2019. Podoben skok uspešnosti poslovanja podjetij smo v zgodovini Slovenije zabeležili edino v letu 2007.

Konec letošnjega februarja je Statistični urad Republike Slovenije objavil prve rezultate o lanski gospodarski aktivnosti. Po njihovih izračunih je BDP v preteklem letu (2021) realno porastel kar za 8,1 % glede na leto poprej (2020), kar je tudi precej preseglo napovedi vseh institucij, ki ocenjujejo gospodarska gibanja. Seveda gibanje BDP ne odraža vseh vidikov blagostanja prebivalcev, a vseeno ostaja najpomembnejši kazalec razvitosti države, saj ima prebivalstvo v državah z višjim BDP imajo praviloma tudi višji življenjski standard. Višja ustvarjena dodana vrednost v državi omogoča večini ljudi tudi višje dohodke, posebno če je distribucija teh dohodkov enakomernejša, kar za Slovenijo vsekakor velja; naša država se, kot vemo, uvršča med države z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti na svetu.

 

Pred dnevi pa smo dobili tudi podatke o poslovanju gospodarskih družb v preteklem letu, ki pa kažejo še ugodnejšo sliko gospodarske aktivnosti. Dodana vrednost, ki jo ustvari podjetniški sektor predstavlja okoli 60 % skupne dodane vrednosti v BDP in ker ti podatki temeljijo na bilančnih podatkih vseh skoraj 70.000 gospodarskih družb, so tudi bolj zanesljivi (čeprav izračunani po nekaj drugačni metodologiji). Prvi izračun BDP je rezultat zelo kompleksnega in zahtevnega preračunavanja različnih podatkov, zaradi česar se prve objave iz začetka leta po pridobitvi končnih številk vedno revidirajo. Podatki o poslovanju gospodarskih družb namreč kažejo, da bi bila mogoče gospodarska rast lani celo še za kaki dve odstotni točki višja.

 

Ob ugodnih rezultatih poslovanja podjetij v Sloveniji je zanimivo pogledati, v katerem segmentu je prišlo do večjih razlik oziroma do pomembnega izboljšanja. Pri tem je smiselna predvsem z "normalnim" letom 2019. Lani vemo, da je zaradi covida prišlo do upada BDP, slabši so bili tudi rezultati poslovanja podjetij. Zaradi tega so indeksi rasti v primerjavi s preteklim letom visoki, a ne pokažejo dejanske uspešnosti. Za realno oceno lanskih dosežkov je le-te bolje primerjati z letom 2019, ko podjetniško okolje še ni bilo prizadeto in je delovalo v običajnih razmerah. Ker podatke o poslovanju podjetij spremljamo v nominalnih številkah (običajno jih ne preračunavamo v stalne cene), tudi celotni bruto domači proizvod (BDP) primerjamo na enak način.

 

 

Smo zaradi epidemije izgubili le eno leto?

 

Na priloženi tabeli so torej podatki o višini in strukturi BDP Slovenije za zadnja tri leta po tekočih cenah ter indeks rasti za dve leti skupaj (torej leto 2021 glede na leto 2019). Poleg indeksa nominalnega povečanja je dodan tudi podatek o realnem povečanju z izločeno rastjo cen. BDP Slovenije po tekočih cenah je torej v dveh letih porastel za 7,5 %, realno pa za 3,5 %, kar je približno enako, kot rast enega leta, če pogledamo gibanja zadnjih let. Lahko bi torej ocenili, da smo zaradi covida izgubili le leto gospodarske rasti, čeprav je ob tem potrebno dodati, da pa je ta rezultat v pretežni meri posledica dodatne zadolžitve države.

 

Nato pa so v tabeli podatki o strukturi BDP, ki ga sestavljajo neto davki ter dodana vrednost. Le-ta pa je potem ločeno prikazana za "negospodarske" dejavnosti (dejavnosti v katerih gospodarske družbe v glavnem niso prisotne) ter za gospodarstvo. Če torej iz skupaj ustvarjene dodane vrednosti izločimo javni sektor (šolstvo, zdravstvo, javna uprava), finančne dejavnosti (banke, zavarovalnice) ter poslovanje z nepremičninami, dobimo dodano vrednost, ki so jo ustvarili v gospodarskih družbah ter drugih segmentih gospodarstva (samostojni podjetniki, kmetje, ostale oblike organiziranosti, siva ekonomija ...). Glede na podatke o višini BDP je bila torej nominalna rast 2021/2019 v gospodarstvu nekaj nižja (6,2 %), ker je na visoko skupno rast BDP vplivalo visoko povečanje plač oziroma dodane vrednosti v javnem sektorju (16,6 %).

 

Prvi izračuni BDP so torej pokazali 6,2-odstotno nominalno dvoletno rast dodane vrednosti gospodarstva, po zadnjih podatkih iz bilanc gospodarskih družb (poročilo AJPES) pa se je neto dodana vrednost v teh družbah povečala bistveno več, za 15 %. Podjetja so torej lani ustvarila kar 15 % več dodane vrednosti kot denimo v "normalnem" letu 2019 in to ob le 0,4 % večjem številu zaposlenih. Uspešnost gospodarskih družb, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila torej lani 13,5 % višja kot v letu 2019. Podoben skok uspešnosti poslovanja podjetij smo v zgodovini samostojne Slovenije zabeležili edino v letu 2007 (ki pa je prav tako temeljilo na visokem zadolževanju, le da takrat podjetij in bank, lani pa države).

 

 

* Dejavnost Poslovanje z nepremičninami (dejavnost z oznako L) zajema predvsem implicitno vračunane     najemnine v izračunu BDP in jih zato prikazujemo ločeno. (Vir: SURS, AJPES)

 

 

Navedeni podatki pa skrivajo težavo. Dodana vrednost gospodarskih družb predstavlja okoli 80 % vse dodane vrednosti gospodarstva in če smo tu beležili 15 % rast (2021/2019), potem tudi skupna rast ne more pretirano odstopati od tega odstotka (sicer bi ostali del gospodarstva imel 20 % padec, kot kaže tabela). Zaradi tega lahko objektivno pričakujemo, da bo nov preračun BDP za lansko leto na osnovi dokončnih in bolj točnih virov pokazal mogoče tudi za okoli dve odstotni točki višjo lansko gospodarsko rast. Pri teh izračunih imajo sicer določen vpliv tudi subvencije (pomoč) države gospodarskim družbam, da so lažje prebrodile krizo zadnjih dveh let. Te pomoči so namreč izboljšale rezultate podjetij, pri izračunu BDP pa se izločajo. Metodologija izračuna se razlikuje še v nekaterih drugih postavkah, vseeno pa tudi s tem učinkom lahko ocenimo, da je bila lani rast BDP kar nekaj višja od prvotnih izračunov.

 

 

Višja rast, višje plače, višji dobički

 

Podjetja so torej kot celota v lanskem letu izkazala izjemno dobre rezultate, saj so dodano vrednost kot najpomembnejši kazalec uspešnosti poslovanja (na nivoju podjetja in celotne države) glede na "normalno" leto 2019 povečala za okoli 15 %. Dodana vrednost na podjetniškem nivoju se izračunava podobno kot na nivoju celotne države in sicer zaslužek zmanjšan za stroške porabljenega materiala in storitev. Če iz te dodane vrednosti izločimo še amortizacijo kot strošek obrabe vloženih osnovnih sredstev, se preostanek novo-ustvarjene vrednosti namenja za zaposlene (plače) in za kapital v širšem smislu (obresti in dobički). Na priloženi sliki so podatki o gibanju dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah za zadnjih 20 let ter koliko od tega v podjetjih namenjajo za plačilo zaposlenih. 

 

Iz gibanja dodane vrednosti se lepo vidi, kako visok skok je bil dosežen v preteklem letu. Ob ugodnih rezultatih so podjetja namenila več tudi za izplačilo plač, a še večji je bil ostanek. Glede na leto 2019 so podjetja za skupna izplačila plač ter drugih prejemkov zaposlenih namenila 11 % več, dobiček iz poslovanja (za obresti in dobičke) pa je porasel skoraj za tretjino. Na sliki je tudi prikazano, kolikšen del dodane vrednosti se namenja za zaposlene. V obdobjih uspešnega poslovanja podjetij (pred krizo 2008, leta pred covidom in lani) so od skupnega kolača dobili zaposleni nekaj nad 70-odstotni delež, razlika pa pripada vloženemu kapitalu v podjetjih. Zaposlenim pomeni to plačilo za njihovo vloženo delo, preostanek pa tistim, ki so v podjetja vložili okoli 60 milijard evrov, da podjetja lahko poslujejo. V poslovno slabših letih je delež (nadomestilo) za kapital seveda nižje, saj kapital prevzema več tveganja in delež za zaposlene se dvigne proti 80 % skupne dodane vrednosti namenjene za razdelitev.

 

 

Vir: AJPES, lastni izračuni

 

 

Lansko leto je bilo torej za naše gospodarstvo izjemno uspešno, kar se je odrazilo tudi v dvigih plač, še bolj pa v povečanju dobičkov. Ob blizu treh milijard evrov več ustvarjene dodane vrednosti namenjene za delitev glede na 2019 je skoraj polovica pripadla kapitalu. Pri tem povečanju rezultatov je vsekakor pomemben tudi podatek, da verjetno najmanj milijarda evrov povečanja izhaja iz državnih pomoči - ali samo podjetjem v težavah, medtem ko so ostala izkoristila ugodne gospodarske razmere, je brez podrobnejših analiz še težko ugotoviti. Slovensko gospodarstvo kot celota je v lanskem letu nedvomno poslovalo v ugodnih razmerah, boljših kot smo jih ocenjevali sproti. Dogajanja v letošnjem letu (dvig cen, omejitve v preskrbovalnih verigah) pogoje zaostrujejo, a tudi te razmere nekaterim koristijo (poglejmo težave s pridobivanjem delovne sile) - le da ti tega ne razglašajo.

 

Navedeni ugodni rezultati so seveda seštevek vseh 70.000 družb in vmes je veliko podjetij, ki so poslovala tudi z izgubo (20.000, ki so zaposlovala osmino vseh zaposlenih). Razlike v uspešnosti pa so tudi po panogah in v drugi tabeli je nekaj ključnih podatkov za nekatere izpostavljene panoge oz. dejavnosti. Najpomembnejša je seveda industrija, ki prispeva več kot tretjino k vsem rezultatom in tudi dosega podobno rast kot velja za povprečje gospodarstva. Zanimivi so rezultati trgovine. V tej dejavnosti so lani glede na 2019 povečali rezultate kar za 20 %, dobiček celo za dve tretjini. Tu je tudi največja, na začetku omenjena razlika med prvimi izračuni BDP in rezultati gospodarskih družb. Po nacionalnih računih namreč ta dejavnost skupaj s skladiščenjem in transportom sploh ni izkazala povečanja dodane vrednosti.

 

 

Dražji energenti in višji dobički v energetiki

 

Izstopa mogoče še dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom, ki po obsegu sicer ni velika, a so že lani (pred podražitvami energentov) močno izboljšali rezultate. Velik del povečanih stroškov električne energije, o katerih tožijo v večini gospodarskih družb, se bo moral odraziti v boljših rezultatih te dejavnosti. Omenjene poslabšane razmere v poslovnem okolju so za nekoga tudi priložnost, nekatere tudi v okviru Slovenije. Navedene uspešnejše in večje dejavnosti so tako izraziteje izboljšale rezultate, posebno dobičke. Pri ostalih dejavnostih takšnih skokov ni bilo, kot celota so lani izkazale celo nižji dobiček kot v 2019.

 

 

Vir: AJPES

 

 

Ugotavljamo torej lahko, da so bili lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb po objavljenih podatkih izjemno ugodni tako zaradi uspešnega poslovanja, kljub vsemu ugodnega poslovnega okolja za družbe kot celota, ter tudi zaradi visoke državne pomoči. Ti konkretni rezultati posameznih družb kažejo, da je bila najbrž gospodarska rast (BDP) lani celo še višja kot izhaja iz prvih izračunov. Ugodnejše rezultate so podjetja delila tudi z zaposlenimi, saj se je povprečno izplačilo na zaposlenega povečalo za 11 % glede na 2019, a dohodki investitorjev (lastnikov) so se povečali še bolj, kar je pač značilno za uspešnejša gospodarska leta. Zaradi tega so seveda višji tudi davki na dobiček, za odstotno točko pa se je dvignila tudi efektivna davčna stopnja (na 14,4 %).

 

___________

* Naslov, uvod ter podpis pod naslovno fotografijo so uredniški.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158