Razkrivamo

Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo

V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, kar se privedlo do velikega egoizma in zatiranja najbolj talentiranega kadra, saj ta po mnenju privilegirane akademske in znanstvene elite ogroža ustaljene strukture. Gerontokacija, kot smo že večkrat zapisali v zvezi s prestojniki, profesorji in vsemi ostalimi zaslužnimi kadri, ki bi se spričo svoje starosti že zdavnaj morali upokojiti in prostor prepustiti mlajšim, pa tega ne naredijo, postaja resen problem te države. Občutek nekakšne upravičenosti, da delovna mesta zasedajo takorekoč do konca, do smrti, je še posebej izrazit tam, kjer vladata nepotizem in negativna selekcija, pa naj gre za univerzo, inštitute, raziskovalne oddelke v humanistiki, naravoslovju in državnemu zdravstvu.

08.07.2022 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Slovenija   visokotehnološka podjetja   znanost   negativna selekcija   Ginijev koeficient

Foto: Televizija Slovenija / posnetek zaslona

Še nikoli ni bilo na voljo toliko zasebnih sredstev za spodbujanje dobrih in učinkovitih podjetniških projektov; za mlade je priložnost enkratna, kajti prihodnost so podjetja z visoko dodano vrednostjo.

Doslej so imele vse vlade polna usta besed o "tehnološkem preboju" Slovenije, ki naj bi državo umestil na zemljevid sveta, torej med najuspešnejše, najboljše države. Brez slovenske znanosti, na katero bi se naj opiral zlasti tisti del gospodarstva, ki je še v slovenske lasti, se to ne bo zgodilo. V slovenski znanosti pa že skoraj petdeset let kraljuje kleptomanija, ki je glavni razlog, da nacionalna ekonomija vse bolj zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, s katerimi se leta 1991 niti nismo želeli primerjati, saj smo se imeli za toliko boljše, uspešnejše, razvitejše, bogatejše ipd. Po tridesetih letih se trendi niso bistveno spremenili, privatizacijski pohlep pa pred zadnjih krogom lastninjenja državnih podjetih samo še narašča.

 

Kleptomanija v znanosti je glavni razlog, da slovenska ekonomija vedno bolj zaostaja za našimi vzhodnimi sosedami. V Sloveniji zaradi tega proizvajamo vedno manj izdelkov z visoko dodano vrednostjo, prehitevajo nas Češka, Poljska, baltske dežele ... Brez novih podjetij, ki bodo prodajala izdelke z visoko dodano vrednostjo, bo Slovenija padla pod standard Bolgarije. Zaostali pa bomo vse dotlej, dokler se vodenje znanosti ne vzame iz rok tistih, ki so odgovorni za takšno stanje. Znanost je conditio sine qua non za prodor visokotehnoloških podjetij - ta so temelj močnih ekonomij z visoko dodano vrednostjo. In samo take ekonomije omogočajo socialno državo. Slovenci smo sveto prepričani, da je socialna država ena naših primerjalnih prednosti, ki ima učinke na številnih področjih. Nenazadnje smo po vseh kazalnikih (Ginijev koeficient) družba z eno najnižjih stopenj dohodkovne in socialne neenakosti na svetu, kar brez dvoma je dosežek. Toda nihče ne more jamčiti, da se to ne bo spremenilo že v prihodnjih letih, saj ni nič samoumevno.

 

Ena izmed primerjalnih prednosti naše države je tudi takorekoč brezplačno visoko šolstvo; ni veliko držav na svetu, kjer bi bil študij skoraj brezplačen. Poleg tega imamo talentirane posameznike na področju razvoja in ustvarjanja dodane vrednosti, ki izstopajo tudi v svetovnem merilu. Bistveno vprašanje je, ali jih bomo uspeli zadržati doma. Če ne, se bomo še naprej soočali z begom možganov.

 

 

Če parafraziramo Johna F. Kennedya: "In tako, moji dragi znanstveniki ter raziskovalci, ne sprašujte se, kaj lahko država stori za vas, ampak kaj lahko vi storite zanjo."

 

V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, kar se privedlo do velikega egoizma in zatiranja najbolj talentiranega kadra, saj ta po mnenju privilegirane akademske in znanstvene elite ogroža ustaljene strukture. Gerontokacija, kot smo že večkrat zapisali v zvezi s prestojniki, profesorji in vsemi ostalimi zaslužnimi kadri, ki bi se spričo svoje starosti že zdavnaj morali upokojiti in prostor prepustiti mlajšim, pa tega ne naredijo, postaja resen problem te države. Občutek nekakšne upravičenosti, da delovna mesta zasedajo takorekoč do konca, do smrti, je še posebej izrazit tam, kjer vladata nepotizem in negativna selekcija, pa naj gre za univerzo, inštitute, raziskovalne oddelke v humanistiki, naravoslovju in državnemu zdravstvu.

 

 

Negativna selekcija

 

Zakaj oziroma od kje izvira negatvna selekcija? Ideologija je zagotovo eden glavnih vzrokov zanjo. Znanost temelji na sodelovanju in povezovanju, ne na izključevanju. Posledice bodo dolgoročne, kajti mladi kadri v javnih inštitucijah, zavodih in univerzah vedno bolj zaostajajo za svetom, njihovo delo je zaradi negativne selekcije njihovih vodstev okrnjeno, mečejo jim polena pod noge. In to samo zato, ker se njihovi mentorji bojijo, da bi jih učenci prehiteli. Doslej je zaradi tega v tujino odšlo že na desetine, če ne stotine vrhunskih znanstvenikov, mladih raziskovalcev, zdravnikov itn..

 

Kar je stalnica v slovenski politiki (polarizacija), v znanosti deluje pogubno; kadrovanje v javnih inštitucijah na principu "naši" proti "vaši" je vsaj tako škodljivo kot nepotizem in negativna selekcija. Dolžnost vseh znanstvenikov in raziskovalcev je, da se temu uprejo z vsemi močmi ter da vztrajajo na kadrovanju po načelu "sposobni" proti "nesposobni".

 

Visokotehnološka podjetja so ta trenutek v Sloveniji edini centri visokotehnološkega prebojnega znanja ter razvoja. Če slovenski znanstveniki in raziskovalci ne bodo začeli delovati proaktivno, če be bodo sodelovali pri projektih ustanavljanja visokotehnoloških podjetij in takšnih univerz, kjer bo edino merilo kvaliteta dela, država ne bo dosegla gospodarskega preboja in zaostanek za razvito zahodno in severno Evropo se bo še povečeval. Lahko bi celo zapisali, da je dolžnost slovenskih znanstvenikov, da ustanavljajo visokotehnološka podjetja.

 

 

Kako do gospodarskega preboja

 

Socialno državo, napredek in blaginjo omogočajo predvsem naravoslovno-tehnična delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ta delovna mesta ustvarjajo podjetniki z vizijo, poštenim delom in vztrajnostjo. Vlagajo v novo opremo, kadre, znanje, ne pa v jahte, drage avte in luksuz vseh vrst, katerega edini učinek je uničevanje narave in večanje razslojenosti ter nezadovoljstva v družbi. Model razvoja Slovenije ne morejo biti Putinovi oligarhi s svojim primitivnim odnosom do materialnih dobrin.

 

V razvitem svetu vlada ogromno pomanjkanje naravoslovno-tehničnih kadrov (vir), zato še nikoli ni bilo več možnosti za nove podjetniške ideje in projekte. Čas je torej idealen za nove izzive; še nikoli ni bilo na voljo toliko zasebnih sredstev za spodbujanje dobrih in učinkovitih podjetniških projektov. Posebej za mlade je priložnost enkratna, kajti prihodnost so podjetja z visoko dodano vrednostjo. Zdravega kapitala za zagon je na trgu več kot dovolj, potrebne so dobre ideje, znanje, pogum, delavnost in predvsem vztrajnost. Vlagatelji, ki vlagajo svoj denar, namreč v prvi vrsti vlagajo v človeka, ideja je šele na drugem mestu. Vlagatelji ne iščejo Metuzalemov, tako tipičnih za Slovenijo, ki desetletja molzejo javna sredstva za nekakšne analize in študije, v resnici pa jim gre zgolj za lastni luksuz in potovanja po svetu na stroške davkoplačevalcev - in to z izgovorom, da se udeležujejo najrazličnejših simpozijev, kongresov ipd.

 

Državne spodbude in subvencije niso najboljša rešitev, saj prepogosto postanejo mlinski kamni, birokracija pa jemlje ogromno energije za izpolnjevanje obrazcev in pripravo projektov, ki jih ne zna noben birokrat pravilno oceniti, kaj šele, da bi iz tega kaj nastalo. Država seveda skrbi, da je teh sredstev ravno dovolj za lačna usta manj sposobnih in prodornih podjetnikov, ki postajajo odvisni od proračuna, saj na trgu s svojimi idejami in projekti ne bi uspeli. Toda davkoplačevalskega denarja bo vedno manj, boj med "izbranci" bo zato čedalje hujši.

 

 

Družboslovci proti naravoslovcem

 

Slovenija je dolga destletja zaradi absurdnih političnih in ideoloških razlogov zanemarjala narovoslovne znanosti in favorizirala družboslovne; šlo je za nadzor nad družbo, za občutek obvladovanja inteligence, toda vse negativne posledice te politike so na površje udarile šele po letu 1990, sploh pa v zadnjih dveh desetletjih, ko je postalo jasno, da imamo v državi premalo narovoslovcev in bistveno preveč družboslovcev. Če malce karikiramo, v podjetjih primanjkuje inženirjev vseh vrst, na Fakulteti za družbene vede pa ne vedo, kaj bodo z vsemi bodočimi novinarji, antropologi in diplomiranci mednarodnih odnosov.

 

Država si doslej zares še ni vzela časa, da bi temeljito prevetrila svoje strategije in nacionalno politiko izobraževanja (in zaposlovanja), zato si kakšnih bistvenih sprememb še ne moremo obetati. Tudi privatizacija znanosti, ki poteka prek tihega prevzemanja (para)državnih podjetih in inštitutov, ne bo uspešna iz enega samega razloga: tajkuni nikoli niso znali upravljati inštitutov, še manj pa podjetij, večinoma že zarad tega ne, ker jih niso ustvarili s svojim delom, pač pa so jih sprivatizirali in v njih vidijo le sredstvo izkoriščanja.

 

Za Slovenijo je edini razvojni model, ki je vzdržen in lahko zagotavlja dosedanjo kvaliteto življenja, usmerjen v visokotehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo. Samo na ta način bo država pobrala dovolj davkov za ohranjanje socialne države in razumne davčne politike, ki ne bo zadušila podjetij z nižjo dodano vrednostjo. Kajti nismo vsi enako uspešni, država je dolžna uspešnejšim nuditi vse pogoje, da so še uspešnejši (zlasti jih ne ovirati z birokratskimi absurdi), na drugi strani pa pomagati tistim, ki so na robu preživetja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.026
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.953
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.362
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.394
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.326
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.246
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 820
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 543