Razkrivamo

Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger

6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom How the Ukraine Crisis Ends (Kako se konča kriza v Ukrajini), v katerem v svojem tipičnem stilu namiguje, da se bo vojna končala samo tako, če šibkejša stran popusti močnejši oziroma Ukrajina pristane na konkretne ozemeljske koncesije Rusiji. Kissinger, ki je zaslovel v času predsednikov Nixona in Carterja, je razvil doktrino t.i. realpolitike, po kateri so v mednarodnih odnosih štejejo zgolj interesi posameznih držav, vse drugo sta romantika in idealizem. Za prevod pričujočega komentarja smo se odločili zaradi nekaterih pomembnih premikov v ruski vojni z Ukrajino v zadnjih tednih; počasno, vendar neustavljivo napredovanje Putinove soldateske v smeri zahoda, (skoraj) popolna osvojitev t.i. doneškega bazena in okupacija večjega dela ukrajinske obale (Azovsko morje v celoti, Črno morje deloma) nakazujeta nadaljnje premike ruskih sil, katerih končni cilj je Kijev popolnoma odrezati od morja (napad na Odeso) ter do začetka zime zasesti vse ozemlje vzhodno od Dnjepra. Z drugimi besedami, Putinov režim se (še) ni odpovedal razkosanju Ukrajine in zelo verjento sledijo tudi novi napadi na Kijev. Glede na nestabilnost Bidnove administracije in čedalje večje naveličanosti zveze NATO po nadaljnji vojaški pomoči Ukrajni so v Moskvi ocenili, da kakšnih posebnih reakcij na uničenje Ukrajine oziroma vsaj okupacije polovice (meja bi postala reka Dnjeper) države ne gre pričakovati. V republikanskih think-tankih že nekaj časa prevladuje ocena, da Ukrajina ne more več dolgo zdržati ruske agresije in da bi morala pristati na kompromis z Rusi. Ker je Henry Kissinger še vedno avtoriteta v teh krogih, njegovo razmišljanje lahko sčasoma postane celo washingtonski mainstream. To pa pomeni, da se Ukrajincem prej ko slej obeta, da bodo ostali brez krvavo potrebne zahodne vojaške pomoči ...

09.07.2022 21:00
Piše: Henry Kissinger
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   Henry Kissinger   Washington Post   ZDA   Evropa   Kijev   Stalin   Hitler   Krim   Nikita Hruščov   Sevastopolž

Foto: Twitter

"Zunanja politika je umetnost določanja prioritet."

Javna razprava o Ukrajini je razprava o konfrontaciji. Ampak ali vemo, kam gremo? V svojem življenju sem videl štiri vojne, ki so se začele z velikim navdušenjem in javno podporo, za nobeno pa nismo vedeli, kako jih končati; iz treh smo potem enostransko izstopili. Test politike je, kako se vojna konča, ne pa, kako se začne.

 

Prepogosto se ukrajinsko vprašanje postavlja kot spopad dveh možnosti: ali se bo Ukrajina pridružila vzhodu ali zahodu. Toda če želi Ukrajina preživeti in uspevati, ne sme biti predstraža nobene strani nasproti drugi, pač pa mora delovati kot most med njima.

 

Rusija se mora sprijazniti s tem, da je obsojena na ponovitev svoje zgodovine samouresničujočih se ciklov vzajemnih napetosti z Evropo in Združenimi državami, če bi poskušala prisiliti Ukrajino v status satelita in s tem ponovno premakniti ruske meje 

 

Zahod mora razumeti, da Ukrajina za Rusijo nikoli ne more biti samo tuja država. Ruska zgodovina se je začela v tako imenovani Kijevski Rusiji. Od tam se je razširila tudi ruska vera. Ukrajina je bila stoletja del Rusije in njuni zgodovini sta bili pred tem prepleteni. Nekatere najpomembnejše bitke za rusko svobodo, začenši z bitko pri Poltavi leta 1709, so se odvijale na ukrajinskih tleh. Črnomorska flota - rusko sredstvo za uveljavljanje moči v Sredozemlju - je bazirala na dolgoročnem najemu pristanišča Sevastopol na Krimu. Celo tako znani disidenti, kot sta Aleksander Solženicin in Josif Brodski, so vztrajali, da je Ukrajina sestavni del ruske zgodovine in da je pravzaprav Rusija.

 

 

HENRY KISSINGER

"Foreign policy is the art of establishing priorities."

 

 

Evropska unija mora priznati, da sta njeno birokratsko zavlačevanje in podrejanje strateškega elementa notranji politiki pri pogajanjih o odnosu Ukrajine do Evrope prispevala k temu, da so se pogajanja sprevrgla v krizo.

 

Zunanja politika je umetnost določanja prioritet.

 

Ukrajinci so odločilen element. Živijo v državi s kompleksno zgodovino in poliglotsko sestavo. Zahodni del je bil vključen v Sovjetsko zvezo leta 1939, ko sta si Stalin in Hitler razdelila plen. Polotok Krim, katerega 60 odstotkov prebivalcev je Rusov, je postal del Ukrajine šele leta 1954, ko ji ga je Nikita Hruščov, Ukrajinec po rodu, podelil v okviru praznovanja 300-letnice ruskega sporazuma s Kozaki. Zahod Ukrajine je večinoma katoliški; vzhod večinoma rusko pravoslavje. Zahod govori ukrajinsko; vzhod govori večinoma rusko. Vsak poskus enega krila Ukrajine, da prevlada nad drugim - kot je bil doslej vzorec - bi sčasoma vodil v državljansko vojno ali razpad. Če bi Ukrajino obravnavali kot del konfrontacije med Vzhodom in Zahodom, bi za desetletja uničili vse možnosti, da bi Rusijo in Zahod – zlasti Rusijo in Evropo – vključili v mednarodni sistem sodelovanja.

  

Ukrajina je samostojna šele 23 let; prej je bila od 14. stoletja pod neko tujo oblastjo. Ni presenetljivo, da se njeni voditelji niso naučili umetnosti kompromisa, še manj zgodovinske perspektive. Politika Ukrajine po osamosvojitvi jasno kaže, da je srčika problema v prizadevanjih ukrajinskih politikov, da bi vsilili svojo voljo nepokornim delom države, najprej enemu delu, nato drugemu. To je bilo bistvo konflikta med Viktorjem Janukovičem in njegovo glavno politično tekmico Julijo Timošenko. Predstavljata dve krili Ukrajine in nista bila pripravljena deliti oblasti. Modra ameriška politika do Ukrajine bi iskala način za medsebojno sodelovanje obeh delov države.

 

Iskati bi morali spravo, ne prevlado enega dela.

  

Rusija in Zahod, še najmanj pa različne frakcije v Ukrajini, niso ravnale po tem načelu. Vsak je poslabšal situacijo. Rusija ne bi mogla vsiliti vojaške rešitve, ne da bi se izolirala v času, ko so številne njene meje že negotove. Za Zahod demonizacija Vladimirja Putina ni politika, pač pa je alibi za njeno odsotnost.

  

Putin bi moral spoznati, da bi politika vojaškega vsiljevanja, ne glede na njegove težave, povzročila novo hladno vojno. Združene države pa se morajo izogibati temu, da bi Rusijo obravnavale kot nenormalno osebo, ki jo Washington potrpežljivo uči pravil vedenja. Putin je resen strateg – v prostorih ruske zgodovine. Razumevanje vrednot in psihologije ZDA nista njegova močna stran. Prav tako razumevanje ruske zgodovine in psihologije ni bila močna plat ameriških politikov.

 

 

HENRY KISSINGER

"A wise U.S. policy toward Ukraine would seek a way for the two parts of the country to cooperate with each other. We should seek reconciliation, not the domination of a faction."

 

 

Voditelji vseh strani bi se morali vrniti k preverjanju izkupičkov konflikta, ne pa tekmovati v postavljanju. Tukaj je moja predstava o izidu, ki je združljiv z vrednotami in varnostnimi interesi vseh strani:

 

1. Ukrajina bi morala imeti pravico do proste izbire gospodarskih in političnih povezav, vključno z Evropo.

  

2. Ukrajina se ne bi smela pridružiti zvezi NATO - stališče, ki sem ga zavzel pred sedmimi leti, ko se je nazadnje pojavilo.

 

3. Ukrajina bi morala svobodno oblikovati kakršno koli vlado, ki je združljiva z izraženo voljo njenih ljudi. Modri ukrajinski voditelji bi se nato odločili za politiko sprave med različnimi deli svoje države. Na mednarodni ravni bi si prizadevali za držo, primerljivo s Finsko. Ta narod ne pušča nobenega dvoma o svoji močni neodvisnosti in sodeluje z Zahodom na večini področij, a se skrbno izogiba institucionalni sovražnosti do Rusije.

 

4. Nezdružljivo s pravili obstoječega mednarodnega reda je, da si je Rusija priključila Krim. Vendar bi moraliodnos Krima do Ukrajine postaviti na manj obremenjeno osnovo. Na ta način bi Rusija priznala suverenost Ukrajine nad Krimom, Ukrajina pa bi morala na volitvah v prisotnosti mednarodnih opazovalcev okrepiti avtonomijo Krima. Proces bi vključeval odpravo vseh nejasnosti glede statusa črnomorske flote v Sevastopolu.

 

 

To so načela, ne recepti. Ljudje, ki poznajo regijo, bodo vedeli, da vsi predlogi ne bodo všeč vsem. Test ni absolutno zadovoljstvo, ampak uravnoteženo nezadovoljstvo. Če neke rešitve, ki temelji na teh ali primerljivih elementih, ne dosežemo, se bo premikanje proti konfrontaciji pospešilo. Kaj kmalu bo prišel čas za to.

 

Henry A. Kissinger je bil državni sekretar Združenih držav Amrerike od leta 1973 do 1977. Prispevek je bil izvirno objavljen v Washington Postu in na spletni strani Henryja A. Kissingerja (vir) pod naslovom Kako se konča ukrajinska kriza.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.023
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.949
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.362
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.365
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.322
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.246
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 820
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 543