Razkrivamo

Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger

6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom How the Ukraine Crisis Ends (Kako se konča kriza v Ukrajini), v katerem v svojem tipičnem stilu namiguje, da se bo vojna končala samo tako, če šibkejša stran popusti močnejši oziroma Ukrajina pristane na konkretne ozemeljske koncesije Rusiji. Kissinger, ki je zaslovel v času predsednikov Nixona in Carterja, je razvil doktrino t.i. realpolitike, po kateri so v mednarodnih odnosih štejejo zgolj interesi posameznih držav, vse drugo sta romantika in idealizem. Za prevod pričujočega komentarja smo se odločili zaradi nekaterih pomembnih premikov v ruski vojni z Ukrajino v zadnjih tednih; počasno, vendar neustavljivo napredovanje Putinove soldateske v smeri zahoda, (skoraj) popolna osvojitev t.i. doneškega bazena in okupacija večjega dela ukrajinske obale (Azovsko morje v celoti, Črno morje deloma) nakazujeta nadaljnje premike ruskih sil, katerih končni cilj je Kijev popolnoma odrezati od morja (napad na Odeso) ter do začetka zime zasesti vse ozemlje vzhodno od Dnjepra. Z drugimi besedami, Putinov režim se (še) ni odpovedal razkosanju Ukrajine in zelo verjento sledijo tudi novi napadi na Kijev. Glede na nestabilnost Bidnove administracije in čedalje večje naveličanosti zveze NATO po nadaljnji vojaški pomoči Ukrajni so v Moskvi ocenili, da kakšnih posebnih reakcij na uničenje Ukrajine oziroma vsaj okupacije polovice (meja bi postala reka Dnjeper) države ne gre pričakovati. V republikanskih think-tankih že nekaj časa prevladuje ocena, da Ukrajina ne more več dolgo zdržati ruske agresije in da bi morala pristati na kompromis z Rusi. Ker je Henry Kissinger še vedno avtoriteta v teh krogih, njegovo razmišljanje lahko sčasoma postane celo washingtonski mainstream. To pa pomeni, da se Ukrajincem prej ko slej obeta, da bodo ostali brez krvavo potrebne zahodne vojaške pomoči ...

09.07.2022 21:00
Piše: Henry Kissinger
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   Henry Kissinger   Washington Post   ZDA   Evropa   Kijev   Stalin   Hitler   Krim   Nikita Hruščov   Sevastopolž

Foto: Twitter

"Zunanja politika je umetnost določanja prioritet."

Javna razprava o Ukrajini je razprava o konfrontaciji. Ampak ali vemo, kam gremo? V svojem življenju sem videl štiri vojne, ki so se začele z velikim navdušenjem in javno podporo, za nobeno pa nismo vedeli, kako jih končati; iz treh smo potem enostransko izstopili. Test politike je, kako se vojna konča, ne pa, kako se začne.

 

Prepogosto se ukrajinsko vprašanje postavlja kot spopad dveh možnosti: ali se bo Ukrajina pridružila vzhodu ali zahodu. Toda če želi Ukrajina preživeti in uspevati, ne sme biti predstraža nobene strani nasproti drugi, pač pa mora delovati kot most med njima.

 

Rusija se mora sprijazniti s tem, da je obsojena na ponovitev svoje zgodovine samouresničujočih se ciklov vzajemnih napetosti z Evropo in Združenimi državami, če bi poskušala prisiliti Ukrajino v status satelita in s tem ponovno premakniti ruske meje 

 

Zahod mora razumeti, da Ukrajina za Rusijo nikoli ne more biti samo tuja država. Ruska zgodovina se je začela v tako imenovani Kijevski Rusiji. Od tam se je razširila tudi ruska vera. Ukrajina je bila stoletja del Rusije in njuni zgodovini sta bili pred tem prepleteni. Nekatere najpomembnejše bitke za rusko svobodo, začenši z bitko pri Poltavi leta 1709, so se odvijale na ukrajinskih tleh. Črnomorska flota - rusko sredstvo za uveljavljanje moči v Sredozemlju - je bazirala na dolgoročnem najemu pristanišča Sevastopol na Krimu. Celo tako znani disidenti, kot sta Aleksander Solženicin in Josif Brodski, so vztrajali, da je Ukrajina sestavni del ruske zgodovine in da je pravzaprav Rusija.

 

 

HENRY KISSINGER

"Foreign policy is the art of establishing priorities."

 

 

Evropska unija mora priznati, da sta njeno birokratsko zavlačevanje in podrejanje strateškega elementa notranji politiki pri pogajanjih o odnosu Ukrajine do Evrope prispevala k temu, da so se pogajanja sprevrgla v krizo.

 

Zunanja politika je umetnost določanja prioritet.

 

Ukrajinci so odločilen element. Živijo v državi s kompleksno zgodovino in poliglotsko sestavo. Zahodni del je bil vključen v Sovjetsko zvezo leta 1939, ko sta si Stalin in Hitler razdelila plen. Polotok Krim, katerega 60 odstotkov prebivalcev je Rusov, je postal del Ukrajine šele leta 1954, ko ji ga je Nikita Hruščov, Ukrajinec po rodu, podelil v okviru praznovanja 300-letnice ruskega sporazuma s Kozaki. Zahod Ukrajine je večinoma katoliški; vzhod večinoma rusko pravoslavje. Zahod govori ukrajinsko; vzhod govori večinoma rusko. Vsak poskus enega krila Ukrajine, da prevlada nad drugim - kot je bil doslej vzorec - bi sčasoma vodil v državljansko vojno ali razpad. Če bi Ukrajino obravnavali kot del konfrontacije med Vzhodom in Zahodom, bi za desetletja uničili vse možnosti, da bi Rusijo in Zahod – zlasti Rusijo in Evropo – vključili v mednarodni sistem sodelovanja.

  

Ukrajina je samostojna šele 23 let; prej je bila od 14. stoletja pod neko tujo oblastjo. Ni presenetljivo, da se njeni voditelji niso naučili umetnosti kompromisa, še manj zgodovinske perspektive. Politika Ukrajine po osamosvojitvi jasno kaže, da je srčika problema v prizadevanjih ukrajinskih politikov, da bi vsilili svojo voljo nepokornim delom države, najprej enemu delu, nato drugemu. To je bilo bistvo konflikta med Viktorjem Janukovičem in njegovo glavno politično tekmico Julijo Timošenko. Predstavljata dve krili Ukrajine in nista bila pripravljena deliti oblasti. Modra ameriška politika do Ukrajine bi iskala način za medsebojno sodelovanje obeh delov države.

 

Iskati bi morali spravo, ne prevlado enega dela.

  

Rusija in Zahod, še najmanj pa različne frakcije v Ukrajini, niso ravnale po tem načelu. Vsak je poslabšal situacijo. Rusija ne bi mogla vsiliti vojaške rešitve, ne da bi se izolirala v času, ko so številne njene meje že negotove. Za Zahod demonizacija Vladimirja Putina ni politika, pač pa je alibi za njeno odsotnost.

  

Putin bi moral spoznati, da bi politika vojaškega vsiljevanja, ne glede na njegove težave, povzročila novo hladno vojno. Združene države pa se morajo izogibati temu, da bi Rusijo obravnavale kot nenormalno osebo, ki jo Washington potrpežljivo uči pravil vedenja. Putin je resen strateg – v prostorih ruske zgodovine. Razumevanje vrednot in psihologije ZDA nista njegova močna stran. Prav tako razumevanje ruske zgodovine in psihologije ni bila močna plat ameriških politikov.

 

 

HENRY KISSINGER

"A wise U.S. policy toward Ukraine would seek a way for the two parts of the country to cooperate with each other. We should seek reconciliation, not the domination of a faction."

 

 

Voditelji vseh strani bi se morali vrniti k preverjanju izkupičkov konflikta, ne pa tekmovati v postavljanju. Tukaj je moja predstava o izidu, ki je združljiv z vrednotami in varnostnimi interesi vseh strani:

 

1. Ukrajina bi morala imeti pravico do proste izbire gospodarskih in političnih povezav, vključno z Evropo.

  

2. Ukrajina se ne bi smela pridružiti zvezi NATO - stališče, ki sem ga zavzel pred sedmimi leti, ko se je nazadnje pojavilo.

 

3. Ukrajina bi morala svobodno oblikovati kakršno koli vlado, ki je združljiva z izraženo voljo njenih ljudi. Modri ukrajinski voditelji bi se nato odločili za politiko sprave med različnimi deli svoje države. Na mednarodni ravni bi si prizadevali za držo, primerljivo s Finsko. Ta narod ne pušča nobenega dvoma o svoji močni neodvisnosti in sodeluje z Zahodom na večini področij, a se skrbno izogiba institucionalni sovražnosti do Rusije.

 

4. Nezdružljivo s pravili obstoječega mednarodnega reda je, da si je Rusija priključila Krim. Vendar bi moraliodnos Krima do Ukrajine postaviti na manj obremenjeno osnovo. Na ta način bi Rusija priznala suverenost Ukrajine nad Krimom, Ukrajina pa bi morala na volitvah v prisotnosti mednarodnih opazovalcev okrepiti avtonomijo Krima. Proces bi vključeval odpravo vseh nejasnosti glede statusa črnomorske flote v Sevastopolu.

 

 

To so načela, ne recepti. Ljudje, ki poznajo regijo, bodo vedeli, da vsi predlogi ne bodo všeč vsem. Test ni absolutno zadovoljstvo, ampak uravnoteženo nezadovoljstvo. Če neke rešitve, ki temelji na teh ali primerljivih elementih, ne dosežemo, se bo premikanje proti konfrontaciji pospešilo. Kaj kmalu bo prišel čas za to.

 

Henry A. Kissinger je bil državni sekretar Združenih držav Amrerike od leta 1973 do 1977. Prispevek je bil izvirno objavljen v Washington Postu in na spletni strani Henryja A. Kissingerja (vir) pod naslovom Kako se konča ukrajinska kriza.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.686
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 978
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156