Že nekaj časa so na slovenski Obali vse oči uprte v nebo, ki kot kaže edino lahko prinese rešitev za hudo pomanjkanje vode in naredi konec nevzdržne suše, ki bo svoj najhujši obraz pokazala v konici letošnje turistične sezone. Na žalost tudi nebo ni preveč radodarno do Primorcev in v zadnjih dneh so oblaki nad tem območjem spustili le nekaj kapljic dežja,, medtem ko se je Ljubljanska kotlina dobesedno potapljala v vodi. Težave, ki jih ne čutimo na lastni koži, so nam daleč in abstraktne. Tudi Golobovim ministrom, kot kaže.

Istrski župani so prošnjo za pomoč na Ministrstvo za okolje naslovili že takoj po ustanovitvi vlade Roberta Goloba. Novi okoljski minister si je kljub izredno slabih napovedih vzel dober mesec časa za priprave na sestanek z njimi. Namesto reševanja realnih stisk ljudi in gospodarstva se je med prioritetami dela Brežanovega ministrstva v prvem mesecu dela znašla izredno sporna uredba o ravnanju z odpadno embalažo, ki močno smrdi po interesih Golobovi vladi naklonjenega lobija in dviguje prah v širši slovenski poslovni javnosti. Na novinarska vprašanja, kako nameravajo pomagati Istri pri reševanju kritičnih razmer v vodosokrbi, so z ministrstva javnost pomirjali z zgovorno praznim stavkom o tem, da "vse spremljajo in vse imajo pod nadzorom".  A prav iz tega ministrstva so pricurljale informacije o tem, da je perspektiva za ureditev vodooskrbnih razmer na Obali vse prej kot obetavna.

Po naših informacijah je z odhodom vlade Janeza Janše na poti v pozabo tudi predlog za rešitev problema drugega vodnega vira za slovensko obalo iz vodnega zajetja Padež, ki so ga pripravili in zagovarjali na ministrstvu Andreja Vizjaka. To pomeni, da se morebitna trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ne bo podprla predloga, ki ga je predlagala Janševa vlada, to nam je jasno, odpravila ga bo z argumenti, da je bilo vse to narejeno prehitro in brez obveznih analiz in študij, v oporo pa ji bodo tudi nasprotovanja civilnih pobud in okoljskih organizacij s Krasa, katerih predstavniki te dni mrzlično pritiskajo na veljake v Gibanju Svoboda, da jim ne bi slučajno prišlo na misel …

Tako se bo primorska žeja - kot vse kaže - nadaljevala kot stranski produkt zapletenih političnih vrzeli, zaradi katerih Primorci že desetletja zaman trkajo na vrata države, da jih razbremeni strahu pred pomanjkanjem pitne vode. A v resnici država, ki je dolžna zagotoviti to kritično infrastrukturo, že dolgo nič ni naredila za ta izboljšanje vodooskrbe v tem delu Slovenije, če izvzamemo nekaj neuporabljenih študij in analiz. Tudi zadnji večji infrastrukturni poseg, s katerim so v Rižanskemu vodovodu pred 30 leti zagotovili priključek na Kraški vodovod, je bil financiran z lastnimi sredstvi, brez državnega denarja.

Minister Uroš Brežan bo pričakovano "pozorno prisluhnil" županom Kopra, Izole, Pirana in Ankarana, nato bo z resnim in zaskrbljenim obrazom stopil pred kamere in izustil nekaj stavkov, ki mu jih bodo pripravili piarovci na ministrstvu, iz katerih bo slovenska javnost zvedela, da minister popolnoma razume in deli skrbi županov in predstavnikov Rižanskega vodovoda in da bo že na prvi naslednji seji vlade predstavil njihov problem celotnemu ministrskemu zboru, da bi v Ljubljani le dojeli, kako velik problem v resnici pritiska Primorce.

Sestanek se bo zgodil 19. julija, torej že prihodnji teden, a že kakšnih 10 dni kasneje, ko se bo minister pred vrelim poletnim soncem najverjetneje skril v senco kakšnega bora (kar je po naših informacijah počel tudi prejšnji teden), bodo po napovedih vodilnih v Rižanskem vodovodu, v kolikor ne bo obilnejših padavin, že prisiljeni začeti z redukcijami. Z občasnim zapiranjem pip, ki ne pomeni samo občasnega pomanjkanja vode za pitje, zalivanje, pomivanj in za tuširanje turistov, ki nikakor ne razumejo, zakaj država, ki je ponosna na svoje turistične dosežke, ne zmore zagotoviti vodo niti ključnim turističnim destinacijam.

Redukcije predstavljajo tudi resno grožnjo obstojnosti sistema z realno možnimi daljnosežnimi posledicami. Kot je pred kratkim novinarjem povedal direktor Rižanskega vodovoda, je dober del 1000-kilometrskega ožilja Rižanskega vodovoda, ki napaja z vodo domove v slovenski Istri, zelo star in vsaka spraznitev ter vnovična polnitev sistema lahko povzroči hude, poke in krvavitve. 

Kaj novo, vse bolj realno odlaganje trajne rešitve drugega vodnega vira za slovensko Obalo ob naraščajoči porabi in vse bolj očitnih klimatskih spremembah, ki prinašajo suha in vrela poletja, pomeni za življenje ljudi na obali, za gospodarstvo in turizem, je odveč ponavljati.

Matija Ž. Likar