Zadnji tedni so bili zame osebno zelo težki. Ustanovitelju in predvsem prebivalcem Slovenije sem hotel sporočiti, da je zamenjava vodilnih na NIJZ s politično opredeljenimi in tudi aktivno udeleženimi politiki v stranki in na volitvah nedopustno. Zapisalo se je v medijih in lahko bom na to opozoril, ko bo čas. Hvala medijem. Na koncu sem le moral predati posle novemu generalnemu direktorju NIJZ Branku Gabrovcu, tako kot mi je bilo velikokrat povedano iz različnih ust v zadnjih mesecih. To sem opravil 4. julija 2022, tako kot sva se dogovorila s predsednikom sveta zavoda, kateremu se zahvaljujem za korektnost pri celotnem procesu. Bil mi je celo v veliko oporo in pomoč, čeprav mu ne bi bilo potrebno biti. Torej zgodilo se ni nič slučajnega, vse je bilo načrtovano. Kot se spodobi za trenutne politične čase. 

Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, si je nisem mogel več, kajti moj naslednik, novi generalni direktor Branko Gabrovec, si je, še preden smo sploh dobili sklep vlade o moji razrešitvi in opravili predajo poslov, že omislil brušenje in lakiranje parketa ter ureditev sobe po novi podobi. Saj razumem, po tepihu, ki sem ga imel, se ne da plesati, generalni direktor pa prihaja iz druščine, ki mora plesati, veliko plesati. In pleše se veliko lažje po dobro zloščenem parketu ... 

Tako sem se brez zadnjega ogleda pisarne, po dveh letih težkega dela, dokončno odklopil od pisarne in tesnih sodelavcev na NIJZ ter se poslovil od vodenja NIJZ v eni od sejnih sob, kjer sem predal Branku Gabrovcu skoraj 40 nalog, ki so pomembne za nadaljevnaje dela. Bil sem na nek način pomirjen, kajti naredil sem čisto vse, kar sem lahko, potem pa sem se umaknil na drugo delovno mesto. 

Zahvaljujem se vsem, ki so me do sedaj vztrajno napadali na vse načine, da so s tem v zadnjem času prenehali. Očitno so dosegli svoje in sedaj nimajo več potrebe po napadanju. Zadnjič sem celo zasledil zapis na tviterju, naj se Krek čim prej vrne. Hvala za vabilo, a bom tokrat res krepko premislil, če se bom kdaj vrnil. Dve leti nenehnega maltretiranja, diskreditiranja in žaljenja na najbolj nizkoten način, smrtne grožnje ... bilo je dovolj in težko me boste prepričali, da bi se ponovno vrnil na področje kovida. Počasi se navajam na novo-staro delovno mesto in upam, da bo to dvoletno garanje pustilo na meni čim manj zdravstvenih posledic, zato bi sedaj res potreboval predvsem dopust in mir.

***

A zanimivi in odločujoči dogodki prihajajo kar sami. Morda je najbolj odmeven dogodek v zdravstvu v zadnjem tednu ravno potrditev interventnega zakona v zdravstvu na zadnjem zasedanju vlade. O njem je spregovoril sam minister za zdravje Loredan. 

Morda se še spomnite, kako je prejšnja vlada v času ministra Janeza Poklukarja v oktobru 2021  sprejela posebni projekt, s katerim je želela spodbuditi precepljenost prebivalstva v starosti 50 let in več proti covidu-19. Cilj projekta je bil povečati precepljenost predvsem pri osebah, ki obiskujejo splošno ambulanto in so starejše od 50 let. Za družinske zdravnike in sestre, ki bi svoje paciente prepričali v cepljenje, pa se je obetalo dodatno plačilo, kajti pri proučevanju plač zdravnikov je bilo ugotovljeno, da so direktorji že do sedaj porabili vse stimulacije, zato je bilo potrebno najti dodatne stimulacije za tiste tiste, ki bi dodatno cepili v svojih ambulantah ali na terenu.

24 ur.com je tedaj poročal: "A direktorji zdravstvenih zavodov ukrep sprejemajo z zadržki. Kriteriji za merjenje uspešnosti naj bi bili namreč preveč ohlapni, zdravniki in medicinske sestre bodo z novimi nalogami še bolj obremenjeni, razlike v izplačanih dodatkih pa bi lahko v kolektivih povzročile vročo kri. Proti projektu ostro protestirajo tudi pri Mladih zdravnikih Slovenije."

Skratka, zdravniki in ostali zdravstveni delavci so se uprli nagradam za povečan obseg cepljenja. Direktorji so se bali, da bi prišlo do razlik v plačah in posledičnega nezadovoljstva. Mladi zdravniki Slovenije pa so dodali: "Ostro protestiramo proti novi odločitvi ministrstva za zdravje, ki bo rušila zaupanje pacientov v zdravnike." Poudarili so, da cepljenje priporočajo, ker je varno in ne zato da bi dobili nove prihodke. V Sindikatu zdravnikov družinske medicine so zapisali, da gre za zavržen projekt, nepremišljeno in škodljivo odločitev, ki bo zarezala v zaupanje bolnikov. Dodali so, da bo cepljenih kvečjemu manj ljudi, saj da zdravniki ne želijo, da kdo pomisli, da cepljenje svetujejo zaradi finančnih koristi. Vlado so zato pozvali, da naj projekt ustavi.

***

No, pred dnevi je sedanji minister za zdravje Danijel Loredan Bešič predlagal podobno nagrajevanje zdravnikov, da bi ti povečali svoj obseg dela in tako po možnosti tudi zmanjšali čakalne dobe v novem interventnem zakonu za zdravje. Če je imel Pokljukar za svoj projekt na voljo le 4 milijone evrov, jih ima Loredan bistveno več, več kot 100-krat več (!). Pripravil je poseben predlog zakona, ki naj bi uredil razmere v zdravstvu. Na tiskovni konferenci je pozabil povedati, da je že predhodno s svojimi navodili bolnišnicam zmanjšal bolnišnične kapacitete za 10 %, saj je naročil bolnišnicam, da morajo imeti te kapacitete rezervirane za covid bolnike. 

Zdravstveni delavci sprejemajo predlog zakona s številnimi zadržki. Menijo, da bi s tem zakonom rešili morda delno čakalne vrste, ne pa tudi kadrovskega pomanjkanja zdravnikov. Zdi se, da so težave na primarni ravni znane: veliko pomanjkanje kadra, nezanimanje mladih za delo v primarnem zdravstvu in huda preobremenjenost zaposlenih. Glavni ukrepi v interventnem zakonu so namenjeni reševanju dostopnosti zdravnikov na primarni ravni. Predvideni so administrativna razbremenitev za osebne zdravnike, prenos kompetenc na medicinske sestre, pa tudi dodatno nagrajevanje zdravnikov na primarni ravni – na primer do dva tisoč evrov za prevzem dodatnih bolnikov in predvidoma 500 evrov za prevzem oskrbe na nerazvitih območjih.

Zdravnik Ravnikar, ki je v Zdravniški zbornici Slovenijie (ZZS) zadolžen za osnovno zdravstvo, je poudaril, da če vlada meni, da bodo preobremenjeni družinski zdravniki zaradi nagrade sprejemali nove paciente, se moti: "Ne gre za denar, ampak za čas, ki ga imaš za pacienta na voljo." Ravnikar je opozoril še na dolgotrajno preobremenjenost zdravnikov.

Sindikalisti v zdravstvu so bili zopet nezadovoljni, ker vlada v pripravo zakona ni vključila socialnih partnerjev, poleg tega je v zakonu veliko nejasnosti, o katerih bo odločala vlada ali minister v okviru podzakonskih aktov. Skeptični so tudi glede napovedi o skrajševanju čakalnih dob. Čakalne dobe so izjemno dolge predvsem na področju specialistov, ta zakonodaja pa skuša rešiti primarno zdravstvo. In če je 10 % bolnišničnih kapacitet namenjenih kovidu, je to že velika ovira za realizacijo programa.

V medijih je svoje mnenje podala tudi Zdravniška zbornica, ki je do predloga vladnega interventnega zakona v zdravstvu zadržana. Med drugim zato, ker glede nagrajevanja zdravstvenega osebja ni natančnih določil. Kot pozitivno ocenjuje dejstvo, da se je izpostavilo problematiko primarnega zdravstva, da se je pričelo s kadrovsko krepitvijo timov in prenosom kompetenc ter da se bo plačalo vse opravljeno delo. Način priprave predloga zakona, ki je bil javno dostopen šele na dan obravnave na vladi, ni omogočil vključevanja rešitev strokovnih poklicnih združenj in drugih deležnikov. Ob prvem pregledu obsežnega besedila v ZZS opozarjajo, da so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Iz procesa skrajševanja čakalnih vrst izloča zasebnike, ki bi lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce. Pri oceni zakona so previdni in zadržani. Pogrešajo pa ukrepe za spodbujanje mladih za izbiro specializacij na primarni ravni. Obžalujejo, da je vlada ukrepe brezpogojno časovno omejila s koncem leta 2023; še posebej v primeru, da bi se ukrepi izkazali za učinkovite.

Zdravniški sindikat Fides pa ugotavlja, da predlog obljublja le simptomatsko in ne vzročnega zdravljenja akutnih problematik v javnem zdravstvenem sistemu. Poleg tega pogrešajo ukrepe za spodbujanje mladih k izbiri specializacij na primarni ravni. Obžalujejo pa tudi, da je vlada ukrepe brezpogojno časovno omejila s koncem leta 2023. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides medtem lahko že vnaprej napove, da predlog ne bo prinesel želenega rezultata, so zapisali. FIDES k pripravi Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema žal ni bil povabljen in pri zakonskih rešitvah ni sodeloval. Kot menijo, bi le vzpostavitev trajnih sistemskih rešitev za nagrajevanje zaposlenih lahko stabilizirala sistem in dolgoročno povečala njegovo dostopnost in vzdržnost.

Sistemske rešitve predvsem na področju plač in pogojev dela so po njihovih navedbah nujne, zdravniki pa jih pričakujejo še letošnjo jesen. Kar so ministru Danijelu Loredanu Bešiču tudi jasno predstavili na sestanku. V Fidesu sicer razumejo poskus Vlade, reševati zatečeno stanje v več letih nakopičenih in nenaslovljenih težav javnega zdravstvenega sistema z interventnimi ukrepi, vendar pa so sistemske rešitve, ki jih je nenazadnje koalicija obljubljala, predvsem na področju plač in pogojev dela nujne in jih zdravniki pričakujejo še letošnjo jesen.

V nasprotnem bomo prebivalci ostali še brez tistih nekaj zdravnikov, ki s svojo srčnostjo in požrtvovalnostjo vztrajajo v javnem zdravstvenem sistemu in brez katerih v našem javnem zdravstvenem sistemu ne bo več kaj reševati.  Dejstvo je, da se z obstoječim številom zdravnikov, ki krepko zaostaja za povprečjem EU, v javnem zdravstvenem sistemu čudežev ne da narediti. Le s trajno ureditvijo pogojev dela in nagrajevanjem, primerljivim razvitim evropskim državam, bomo dali prepotrebno vzpodbudo bodočim generacijam mladih strokovnjakov, da se bodo odločali za poklic zdravnika v Sloveniji.

Po mnenju Fidesa se ukrepi vlade, predvideni v interventnem zakonu, v pretežni meri ukvarjajo predvsem s poseganjem v strukturo vodenja javnih zdravstvenih zavodov, v povsem nezadostni meri pa se posvečajo naslavljanju perečih problemov, zaradi katerih državljanke in državljani postopoma izgubljamo dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem. Predvidene finančne spodbude naj bi sledile pričakovanju po dodatnem opredeljevanju novih bolnikov s strani zdravnikov na primarnem nivoju, vendar pa je finančni ukrep začasne narave, s trajnim povečanjem števila opredeljenih bolnikov na zdravnika. Ko ne bo več ukrepa bodo bolniki ostali in z njimi tudi dodatne obremenitve, ki pa ne bodo več plačane, finančne podpore pa bodo izpuhtele tako kot vedno, tokrat leta 2023.

***

Za zagotovitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema je nujno potrebno obdržati in v sistem privabiti dodatne zdravnike na vseh ravneh zdravstvene oskrbe, so poudarili. Le s trajno ureditvijo pogojev dela in nagrajevanjem, primerljivim razvitim evropskim državam, bodo bodoče generacije mladih strokovnjakov dobile potrebno spodbudo, da se bodo odločale za poklic zdravnika v Sloveniji. Specialist družinske medicine Rok Ravnikar pa je za Televizijo Slovenija dejal, da "z dodatnim denarjem ne moreš pridobiti tega, da bi v istem času ekipe na osnovnem zdravstvu delale še več, ker smo že zdavnaj dosegli plafone."

In kaj lahko rečem kot dolgoletni strokovnjak na področju vodenja zdravstva? Minister si je izbral očitno dve poti. Prva je dodatno nagrajevanje že zgaranih zdravnic in zdravnikov, ki že leta delajo preko meje in preprosto ne zmorejo več, pa če jih še tako dobro plačaš. Toliko jih je in toliko lahko naredijo. Vse kaže na sliko, ko z bičem tolčeš po utrujenih konjih in žal ne dosežeš hitrejšega premika, ker konji preprosto zaradi utrujenosti na zmorejo bolje vleči. 

Druga pot je denarna vzpodbuda. Zanjo pa že predstavnik zdravniške zbornice jasno pove, da ne more biti učinkovita pri preko obremenjenih zdravnikih.

Se pa tukaj pojavlja še nova past. Že sedaj so zdravniki preobremenjeni, z dodatnimi obremenitvami, ki bodo sicer plačane se bodo pojavile tudi dodatne napake v sistemu zdravljenja, kajti kar je preveč, je preveč. Znano je da se z povečanimi prekomernimi obremenitvami pojavlja tudi več napak, kdo bo ogovarjal za njih. Minister je to, kot zgledni birokrat, rešil z dodatnim nadzornim organom uradom, pristojnim za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki bo dodatno pritiskal na zdravnike. 

Poleg tega zdravljenje ni avtomatski proces kot popravilo avtomobila, posamezni zdravniki potrebujejo več, drugi pa manj za opravilo storitev in čas, ki ga porabimo zdravniki, je odvisen tudi od pacienta in bolezni, ki jih ima. Tako sem kot stažist delal tudi v operacijski dvorani. Prvi kolega je žolč operiral v maksimalno pol ure, drugi pa uro in še več. Ljudje smo različni in ni pametno pritiskati na zdravnike, da več naredijo v čim krajšem času, ker morajo delati previdno, saj delajo s človekom in za človeka. Poleg tega pa ima hitrost dela tudi stranski učinek večjega pošiljanja bolnikov na sekundarni nivo, kjer se potem podaljšujejo vrste. Je pa to odlična birokratska rešitev, ampak jaz ne potrebujem, da me operira zdravnik pod nadzorom birokrata, želim da me operira zdravnik brez pritiskov, ki bo svoje delo opravil strokovno in dobro.

***

Potem pa se postavlja novo vprašanje, glede na to da je mandat posameznega ministra za zdravje praviloma zelo kratek, kaj bomo delali s sistemom, če bo odstopil glavni vodja procesa, minister za zdravje in bomo nenadoma obstali sredi tundre brez vodje ob razdrtem zdravstvenem sistemu. Vem rekli boste, bo pa nadaljeval novi minister. Vsak novi minister je do sedaj imel svoje ideje. In tudi naslednik Loredana jih bo imel in o tem nimam utvar. Tudi Loredan ne sledi usmeritvam Janeza Poklukarja.

Dejstvo je, da je gospod minister posegel v sistem in zakon sistema je, da kjer koli posežeš v sistem, se moraš zavedati, da se bo ta poseg poznal na celem sistemu. In takole čez palec potrebujemo na osnovni ravni, če hočemo izpeljati Loredanovo zamisel, do 1000 diplomiranih medicinskih sester. Kaj mislite, od kje bodo prišle? Seveda, ugotovili ste, da iz bolnišničnega sistema, kjer je delo težko in slabo plačano. In kaj pomeni bolnišnicam izgubiti 1000 diplomiranih sester? Ah, na to velika stratega, minister in njegov šef Golob seveda nista pomislila. Bo že kako, saj delata politično reformo in ne strokovno, to sem že nekajkrat zapisal, in dokler bodo delali tako nam ni rešitve. Ali bosta gospoda zaprla bolnišnične oddelke? Morda, politika v zadnjem času lahko dela, kar se ji zljubi, tudi to bi lahko naredili. 

In še nekaj je zelo pomembno, predlaga se sklep državnega zbora, da zoper ta zakon ni mogoče izvesti referenduma. Zakaj, vas vprašam, zakaj ljudje ne bi smeli na referendumu odločati o svoji najpomembnejši stvari, ZDRAVJU?

Predvsem pa bi rad videl kot strokovnjak javnega zdravja analizo stanja in potreb, z številkami in projekcijami, ki so vodile politike v sprejem takega zakona. Verjetno ali pa prav gotovo tega ni, ker bi bile sicer tudi rešitve drugačne. Delamo nekaj na pamet in brcamo v temo v upanju, da bomo morda le zadeli žogo? Eksperimentiramo z zdravstvenim sistemom, ki podpira zdravstvene potrebe preko dveh milijonov ljudi, tudi to je neodgovorno, a politiki lahko delajo vse, saj smo jim baje dali na volitvah pooblastilo za tako delo.

Čeprav bi rad in z veseljem podprl projekt kolega Loredana, ker rabimo premike, imam preveč zadržkov, da bi ga podprl kot dobro rešitev. Preveč lukenj in tveganj ima, da bi lahko pomenil pomemben premik v zdravstvu. Je pa eden od poizkusov, ki sta jih obljubila predsednik vlade in minister za zdravje, ki vsaj upam, da za take poizkuse tudi odgovarjata. Seveda politično; piarovske službe bodo čez leto dni potrebovale kar dosti spretnosti, da bodo pravilno prikazale "pozitivne uspehe". Pa saj to ne bo težko, kajti projekt bo spremljala notranja služba, urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki pa ja ne bo delal nepotrebnih težav predsedniku vlade in ministru. Mi pa bomo morali počakati na nove rešitelje za zdravstvo, tile mi ne dajejo dovolj upanja, da se bo sistem spremenil na bolje za ljudi. 

Pa zdravi ostanite, virusa, ki povzroča bolezen covid-19 je v okolju vse več. Poskušajte se čim bolj varovati pred okužbo.