Razkrivamo

Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata

V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ekonomski kazalci kar nekako ostali v ozadju. Nekaj več pozornosti se občasno namenja še podatkom o gospodarski rasti, o ostalem pa beremo bolj redko. Med bolj zanemarjenimi podatki so tudi dogajanja v zvezi s plačilno bilanco države. Kljub ugodni gospodarski rasti, pravzaprav največji do sedaj, se je namreč plačilno-finančni položaj Slovenije v lanskem letu začel očitno slabšati.

19.07.2022 20:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Banka Slovenije   primanjkljaj   SURS   plačilna bilanca   zlato   Švica   Kitajska   Brnik

Negativna gibanja v plačilni bilanci niso dober obet za v bodoče, posebno ker nas disparitete cen šele čakajo. V zadnjih dvanajstih mesecih npr. na področju uvoza hrane še nismo beležili kakega povečanja primanjkljaja.

Vse do konca leta 2020 smo v zadnjih letih beležili okoli 700 milijonov evrov presežka v plačilni bilanci vsako tromesečje. V drugem kvartalu lanskega leta (2021) pa je bilo presežka že manj kot 500 milijonov, letošnji prvi kvartal je bil po desetih letih prvič negativen (!), v zadnjih treh mesecih je minus znašal že 449 milijonov evrov. Na priloženi prvi sliki so podrobnejši podatki o saldu plačilni bilanci Republike Slovenije (vir: Banka Slovenije), kjer se lepo vidi preobrat v lanskem letu. 

 

Na sliki so tudi podatki o strukturi plačilne bilance, ki so sicer sestavlja saldo uvoza in izvoza blaga, storitev ter drugih dohodkov in odhodkov (od dela, kapitala, naložb ter sekundarni neto dohodki). V zadnjih obdobjih še vedno beležimo dokaj konstantne presežke pri izvozu storitev in manke pri odhodkih iz dela in kapitala, do pomembnih sprememb pa prihaja pri saldu menjave blaga. Vse od leta 2015 smo pri blagu realizirali med 300 in 400 milijonov evrov kvartalnega presežka izvoza nad uvozom, v zadnjih mesecih pa uvoz že za 600 milijonov evrov presega izvoz (3-mesečni podatki). Ker to ni rezultat samo enega ali dveh mesecev, temveč trendnega gibanja že več kot leto dni, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj tako poslabšuje našo plačilno bilanco, našo menjavo blaga s tujino in to kljub zelo ugodnim rezultatom gospodarske rasti. So razlog povečane cene uvoznih energentov, višja rast uvoznih cen, večja potrošnja tujega blaga ali kaj drugega?

 

 

Vir: Banka Slovenije

 

 

V ta namen je potrebno pogledati strukturo blagovne menjave po vrstah blaga in državah, kar podrobneje spremlja Statistični urad (SURS). Tu pa se srečamo s težavo, da imamo v Sloveniji zadnja leta dvoje različnih podatkov o obsegu uvoza in izvoza blaga. Podrobnejši podatki SURS po strukturi namreč kažejo, da je bilo izvoza v zadnjih 12 mesecih za 4 milijarde evrov več, uvoza pa celo preko 8 milijard evrov več glede na podatke iz plačilne bilance Banke Slovenije (BS), pa tudi glede na podatke o nacionalnih računih (SURS). Glavni razlog razlik je logistični center za farmacevtske izdelke in surovine na Brniku, preko katerega se letno obrne nekaj milijard blaga in ki se v skladu z veljavnimi metodologijami izračuna različno obravnava v različnih statistikah.

 

 

"Pred pandemijo smo v blagovni menjavi kvartalno ustvarjali okoli 400 milijonov evrov blagovnega presežka, v zadnjih treh mesecih pa je saldo po plačilni bilanci več kot milijardo evrov slabši."

 

 

Na drugi sliki so podatki o izvozu blaga za zadnjih 10 let, kjer se lepo vidi omenjena razlika v obsegu izvoza od leta 2019, ko se je pričelo poslovanje v tem skladišču. Podatki povzeti po plačilni bilanci Banke Slovenije so poimenovani kot Izvoz (uvoz) BS, podatki, ki temeljijo na podrobnejšem pregledu Ekonomskih odnosov s tujino Statističnega zavoda, pa so poimenovani Izvoz SURS. Še bolj so te razlike očitne pri ugotavljanju salda blagovne menjave kot kaže tretja slika. Kljub sicer dokaj visoki rasti izvoza blaga (preko 10 % letno), po letu 2019 uvoz raste še nekaj odstotnih točk hitreje in izvozni presežek se je sredi lanskega leta prevesil v blagovni primanjkljaj. Covidno leto 2020 je v teh trendih sicer odstopalo, saj je izvoz začasno upadel, a uvoz še bolj, zaradi česar smo to leto beležili začasno povečanje presežka.

 

Izstopa pa predvsem omenjena razlika med "uradnimi" podatki o skupni blagovni menjavi in podrobnejšimi podatki SURS. Te podatke pogledamo, kadar želimo analizirati strukturo uvoza ali izvoza po državah ali vrstah blaga. Točnih, javno objavljenih podatkov o izločeni blagovni menjavi ni na voljo, tako da lahko samo sklepamo, zaradi česa je podatek o izvozu za npr. zadnjih 12 mesecev kar 4 milijarde evrov nižji kot je skupna struktura po podatkih SURS (37,1 milijarde namesto 41,5 milijarde evrov). To pomanjkanje podatkov in razlike med različnimi viri vsekakor otežuje oceno, zakaj prihaja do tako močnega poslabševanja rezultatov blagovne menjave Slovenije v zadnjem letu.

 

 

Opomba: * podatek o letni rasti v 2021 pomeni povprečno letno rast 2021/2019 (Vir: Banka Slovenije, SURS)

 

 

 

Vir: Banka Slovenije, SURS

 

 

Na osnovi razpoložljivih podatkov smo vseeno poskusili oceniti razloge in poiskati največje razlike za pomembnejše spremembe v plačilni bilanci Slovenije v zadnjem obdobju. Skupni saldo blagovne menjave po podatkih SURS smo razdelili na ocenjeno vrednost tega izločenega prometa (uvoza, izvoza). Preostanek predstavlja saldo po "uradni" plačilni bilanci, kjer pa smo ločeno prikazali učinke energentov ter pogledali še strukturo ostalega blaga. 

 

Rezultati so prikazani na četrti sliki in sicer za zadnje štiri kvartale v primerjavi z rezultati izpred dveh let. Slika kaže, koliko je npr. večji primanjkljaj (saldo uvoza in izvoza blaga) v prvem letošnjem kvartalu glede na prvi kvartal leta 2020 po omenjenih skupinah. Primerjali smo torej zadnje razpoložljive rezultate z obdobjem izpred covidne krize. Takrat smo v blagovni menjavi kvartalno ustvarjali okoli 400 milijonov evrov blagovnega presežka, v zadnjih treh mesecih pa je saldo po plačilni bilanci več kot milijardo evrov slabši.

 

 

Vir: Banka Slovenije, SURS

 

 

Saldo blagovne menjave po podatkih SURS pa je v prvem kvartalu celo 2,13 milijarde evrov slabši glede na isti kvartal izpred dveh let, pri čemer dobra milijarda izhaja iz transakcij preko distribucijskega skladišča za kemične in farmacevtske izdelke, kar se pri izračunu plačilne bilance izloča. Od leta 2019 je bilo tako preko tega skladišča za okoli milijardo evrov dodatnega kvartalnega uvoza in izvoza farmacevtskih proizvodov v Švico, kar je pomembno vplivalo na višjo rast blagovne menjave v prvem letu. V zadnjem letu pa se je k temu prometu pridružil še dodatni uvoz "organskih kemičnih proizvodov" iz Kitajske, prav tako skoraj za milijardo evrov, kar je dvignilo rast uvoza in dodatno poslabšalo saldo blagovne menjave. Kaj vse je v ozadju treh transakcij, ni jasno. A kot rečeno, se ta promet (spodnji del stolpca na zadnji sliki) izloča iz izračuna plačilne bilance in ta zato v prvem letošnjem kvartalu izkazuje "le" 1,175 milijarde evrov slabši blagovni saldo kot v istem kvartalu pred dvema letoma.

 

 

Vpliv višjih cen energentov

 

Seveda je to še vedno zelo visoka sprememba v blagovni menjavi Slovenije. Glede na to, da se že kar nekaj časa pogovarjamo predvsem o rasti cen energentov (elektrika, plin, naftni derivati), so na sliki ločeno prikazani učinki povečanega neto uvoza (primanjkljaja) te skupine blaga. V prvem letošnjem kvartalu je bil učinek povečanega uvoza energentov 346 milijonov evrov glede na isti kvartal izpred dveh let in podoben je tudi celoletni učinek, ker smo pred tem plačevali za uvoz energentov celo manj. Vsaj do letošnjega prvega kvartala bi torej dvig cen energentov težko krivili za tako močno poslabšanje salda blagovne menjave (v naslednjih kvartalih bo učinek uvoza energentov verjetno precej močnejši). 

 

 

"So izražene skrbi in izračuni o stotinah milijonov evrov višjih stroških za energente bolj zaradi ocene o bodočih podražitvah, ali pa nekdo na domačem trgu v teh povečanjih stroškov energentov na drugi strani tudi močno služi?"

 

 

Ob tem se pravzaprav odpira neko drugo vprašanje. Že mesece namreč spremljamo močno izražene skrbi gospodarstva zaradi dvigov cen energentov ter zahteve po pomoči v premagovanju cenovnih nesorazmerij tako v gospodarstvu kot pri prebivalstvu. Ko pa pogledamo saldo blagovne menjave pa vidimo, da smo za neto uvoz energentov v  zadnjih 12 mesecih plačali le 250 milijonov evrov več kot v letu 2019. So izražene skrbi in izračuni o stotinah milijonov evrov višjih stroških za energente bolj zaradi ocene o bodočih podražitvah, ali pa nekdo na domačem trgu v teh povečanjih stroškov energentov na drugi strani tudi močno služi?

 

V ocenah gospodarstvenikov ne zasledimo izjave, ki ne bi izpostavljala visoke rasti vhodnih cen. A vsak strošek je za nekoga tudi prihodek in verjetno te razmere marsikomu tudi lepo koristijo - le da so tisti modro tiho. In kot kažejo podatki o blagovni menjavi, ne gre samo za rast cen uvoznih komponent. To konec koncev potrjujejo tudi rezultati gospodarskih družb v preteklem letu, ki so bili izjemno visoki. Ustvarjena dodana vrednost je bila kar 15 % višja kot v predkoronskem letu 2019 od česar so polovico povečanja dobili zaposleni, druga polovica pa je ostala lastnikom. Ni odveč dodati, da so k trimilijardnemu povečanju dodane vrednosti s približno milijardo prispevale (potrebne?) državne pomoči.

 

 

2021: Višja potrošnje, več investicij, večji uvoz

 

K močnemu poslabšanju salda blagovne menjave je torej v manjši meri prispevalo tudi povečanje cen energentov. Preostalo razliko pa ne moremo pripisati samo neki blagovni skupini, temveč se poslabšanje kaže kar pri večini najpomembnejših vrst blaga naše blagovne menjave. Največja odstopanja so tako pri blagovni skupini strojev in transportnih naprav, železa in barvnih kovin ter tudi ostalih kemičnih izdelkov (brez izločenih transakcij). Če blago delimo na namenu, beležimo močno povečanje uvoza pri proizvodih za investicije. Nasploh bi lahko ocenili, da se je v preteklem letu močno povečana potrošnja tako prebivalstva, države kot tudi za investicije odrazila v veliki meri kot potrošnja uvoženega blaga. Da je torej večje domače trošenje kot posledica velikih državnih spodbud povzročilo tudi močno povečan uvoz, ki je pri večini blagovnih skupini za okoli 10 odstotnih točk prehiteval izvoz. Vsaj do prvega kvartala ni videti, da bi bile te razlike posledica sprememb v pariteti cen uvoza oziroma izvoza.

 

Vsekakor takšna negativna gibanja v plačilni bilanci niso dober obet za v bodoče, posebno ker nas disparitete cen šele čakajo. V zadnjih dvanajstih mesecih npr. na področju uvoza hrane še nismo beležili kakega povečanja primanjkljaja. Ob tem je mogoče zanimiv podatek, da je k povečanemu primanjkljaju več kot desetino prispeval dodatni uvoz monetarnega zlata. Prebivalstvo je več kot 200 milijonov evrov finančnih presežkov pretopilo v (uvoženo) zlato in s tem dodatno prispevalo k poslabšanju plačilne bilance. Nedvomno bo v bodoče ponovno potrebno natančnejše spremljanje dogajanj v plačilni bilanci. Zaradi milijardnih presežkov v preteklosti, smo ta vidik naše ekonomske slike kar zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579