Razkrivamo

Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata

V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ekonomski kazalci kar nekako ostali v ozadju. Nekaj več pozornosti se občasno namenja še podatkom o gospodarski rasti, o ostalem pa beremo bolj redko. Med bolj zanemarjenimi podatki so tudi dogajanja v zvezi s plačilno bilanco države. Kljub ugodni gospodarski rasti, pravzaprav največji do sedaj, se je namreč plačilno-finančni položaj Slovenije v lanskem letu začel očitno slabšati.

19.07.2022 20:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Banka Slovenije   primanjkljaj   SURS   plačilna bilanca   zlato   Švica   Kitajska   Brnik

Negativna gibanja v plačilni bilanci niso dober obet za v bodoče, posebno ker nas disparitete cen šele čakajo. V zadnjih dvanajstih mesecih npr. na področju uvoza hrane še nismo beležili kakega povečanja primanjkljaja.

Vse do konca leta 2020 smo v zadnjih letih beležili okoli 700 milijonov evrov presežka v plačilni bilanci vsako tromesečje. V drugem kvartalu lanskega leta (2021) pa je bilo presežka že manj kot 500 milijonov, letošnji prvi kvartal je bil po desetih letih prvič negativen (!), v zadnjih treh mesecih je minus znašal že 449 milijonov evrov. Na priloženi prvi sliki so podrobnejši podatki o saldu plačilni bilanci Republike Slovenije (vir: Banka Slovenije), kjer se lepo vidi preobrat v lanskem letu. 

 

Na sliki so tudi podatki o strukturi plačilne bilance, ki so sicer sestavlja saldo uvoza in izvoza blaga, storitev ter drugih dohodkov in odhodkov (od dela, kapitala, naložb ter sekundarni neto dohodki). V zadnjih obdobjih še vedno beležimo dokaj konstantne presežke pri izvozu storitev in manke pri odhodkih iz dela in kapitala, do pomembnih sprememb pa prihaja pri saldu menjave blaga. Vse od leta 2015 smo pri blagu realizirali med 300 in 400 milijonov evrov kvartalnega presežka izvoza nad uvozom, v zadnjih mesecih pa uvoz že za 600 milijonov evrov presega izvoz (3-mesečni podatki). Ker to ni rezultat samo enega ali dveh mesecev, temveč trendnega gibanja že več kot leto dni, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj tako poslabšuje našo plačilno bilanco, našo menjavo blaga s tujino in to kljub zelo ugodnim rezultatom gospodarske rasti. So razlog povečane cene uvoznih energentov, višja rast uvoznih cen, večja potrošnja tujega blaga ali kaj drugega?

 

 

Vir: Banka Slovenije

 

 

V ta namen je potrebno pogledati strukturo blagovne menjave po vrstah blaga in državah, kar podrobneje spremlja Statistični urad (SURS). Tu pa se srečamo s težavo, da imamo v Sloveniji zadnja leta dvoje različnih podatkov o obsegu uvoza in izvoza blaga. Podrobnejši podatki SURS po strukturi namreč kažejo, da je bilo izvoza v zadnjih 12 mesecih za 4 milijarde evrov več, uvoza pa celo preko 8 milijard evrov več glede na podatke iz plačilne bilance Banke Slovenije (BS), pa tudi glede na podatke o nacionalnih računih (SURS). Glavni razlog razlik je logistični center za farmacevtske izdelke in surovine na Brniku, preko katerega se letno obrne nekaj milijard blaga in ki se v skladu z veljavnimi metodologijami izračuna različno obravnava v različnih statistikah.

 

 

"Pred pandemijo smo v blagovni menjavi kvartalno ustvarjali okoli 400 milijonov evrov blagovnega presežka, v zadnjih treh mesecih pa je saldo po plačilni bilanci več kot milijardo evrov slabši."

 

 

Na drugi sliki so podatki o izvozu blaga za zadnjih 10 let, kjer se lepo vidi omenjena razlika v obsegu izvoza od leta 2019, ko se je pričelo poslovanje v tem skladišču. Podatki povzeti po plačilni bilanci Banke Slovenije so poimenovani kot Izvoz (uvoz) BS, podatki, ki temeljijo na podrobnejšem pregledu Ekonomskih odnosov s tujino Statističnega zavoda, pa so poimenovani Izvoz SURS. Še bolj so te razlike očitne pri ugotavljanju salda blagovne menjave kot kaže tretja slika. Kljub sicer dokaj visoki rasti izvoza blaga (preko 10 % letno), po letu 2019 uvoz raste še nekaj odstotnih točk hitreje in izvozni presežek se je sredi lanskega leta prevesil v blagovni primanjkljaj. Covidno leto 2020 je v teh trendih sicer odstopalo, saj je izvoz začasno upadel, a uvoz še bolj, zaradi česar smo to leto beležili začasno povečanje presežka.

 

Izstopa pa predvsem omenjena razlika med "uradnimi" podatki o skupni blagovni menjavi in podrobnejšimi podatki SURS. Te podatke pogledamo, kadar želimo analizirati strukturo uvoza ali izvoza po državah ali vrstah blaga. Točnih, javno objavljenih podatkov o izločeni blagovni menjavi ni na voljo, tako da lahko samo sklepamo, zaradi česa je podatek o izvozu za npr. zadnjih 12 mesecev kar 4 milijarde evrov nižji kot je skupna struktura po podatkih SURS (37,1 milijarde namesto 41,5 milijarde evrov). To pomanjkanje podatkov in razlike med različnimi viri vsekakor otežuje oceno, zakaj prihaja do tako močnega poslabševanja rezultatov blagovne menjave Slovenije v zadnjem letu.

 

 

Opomba: * podatek o letni rasti v 2021 pomeni povprečno letno rast 2021/2019 (Vir: Banka Slovenije, SURS)

 

 

 

Vir: Banka Slovenije, SURS

 

 

Na osnovi razpoložljivih podatkov smo vseeno poskusili oceniti razloge in poiskati največje razlike za pomembnejše spremembe v plačilni bilanci Slovenije v zadnjem obdobju. Skupni saldo blagovne menjave po podatkih SURS smo razdelili na ocenjeno vrednost tega izločenega prometa (uvoza, izvoza). Preostanek predstavlja saldo po "uradni" plačilni bilanci, kjer pa smo ločeno prikazali učinke energentov ter pogledali še strukturo ostalega blaga. 

 

Rezultati so prikazani na četrti sliki in sicer za zadnje štiri kvartale v primerjavi z rezultati izpred dveh let. Slika kaže, koliko je npr. večji primanjkljaj (saldo uvoza in izvoza blaga) v prvem letošnjem kvartalu glede na prvi kvartal leta 2020 po omenjenih skupinah. Primerjali smo torej zadnje razpoložljive rezultate z obdobjem izpred covidne krize. Takrat smo v blagovni menjavi kvartalno ustvarjali okoli 400 milijonov evrov blagovnega presežka, v zadnjih treh mesecih pa je saldo po plačilni bilanci več kot milijardo evrov slabši.

 

 

Vir: Banka Slovenije, SURS

 

 

Saldo blagovne menjave po podatkih SURS pa je v prvem kvartalu celo 2,13 milijarde evrov slabši glede na isti kvartal izpred dveh let, pri čemer dobra milijarda izhaja iz transakcij preko distribucijskega skladišča za kemične in farmacevtske izdelke, kar se pri izračunu plačilne bilance izloča. Od leta 2019 je bilo tako preko tega skladišča za okoli milijardo evrov dodatnega kvartalnega uvoza in izvoza farmacevtskih proizvodov v Švico, kar je pomembno vplivalo na višjo rast blagovne menjave v prvem letu. V zadnjem letu pa se je k temu prometu pridružil še dodatni uvoz "organskih kemičnih proizvodov" iz Kitajske, prav tako skoraj za milijardo evrov, kar je dvignilo rast uvoza in dodatno poslabšalo saldo blagovne menjave. Kaj vse je v ozadju treh transakcij, ni jasno. A kot rečeno, se ta promet (spodnji del stolpca na zadnji sliki) izloča iz izračuna plačilne bilance in ta zato v prvem letošnjem kvartalu izkazuje "le" 1,175 milijarde evrov slabši blagovni saldo kot v istem kvartalu pred dvema letoma.

 

 

Vpliv višjih cen energentov

 

Seveda je to še vedno zelo visoka sprememba v blagovni menjavi Slovenije. Glede na to, da se že kar nekaj časa pogovarjamo predvsem o rasti cen energentov (elektrika, plin, naftni derivati), so na sliki ločeno prikazani učinki povečanega neto uvoza (primanjkljaja) te skupine blaga. V prvem letošnjem kvartalu je bil učinek povečanega uvoza energentov 346 milijonov evrov glede na isti kvartal izpred dveh let in podoben je tudi celoletni učinek, ker smo pred tem plačevali za uvoz energentov celo manj. Vsaj do letošnjega prvega kvartala bi torej dvig cen energentov težko krivili za tako močno poslabšanje salda blagovne menjave (v naslednjih kvartalih bo učinek uvoza energentov verjetno precej močnejši). 

 

 

"So izražene skrbi in izračuni o stotinah milijonov evrov višjih stroških za energente bolj zaradi ocene o bodočih podražitvah, ali pa nekdo na domačem trgu v teh povečanjih stroškov energentov na drugi strani tudi močno služi?"

 

 

Ob tem se pravzaprav odpira neko drugo vprašanje. Že mesece namreč spremljamo močno izražene skrbi gospodarstva zaradi dvigov cen energentov ter zahteve po pomoči v premagovanju cenovnih nesorazmerij tako v gospodarstvu kot pri prebivalstvu. Ko pa pogledamo saldo blagovne menjave pa vidimo, da smo za neto uvoz energentov v  zadnjih 12 mesecih plačali le 250 milijonov evrov več kot v letu 2019. So izražene skrbi in izračuni o stotinah milijonov evrov višjih stroških za energente bolj zaradi ocene o bodočih podražitvah, ali pa nekdo na domačem trgu v teh povečanjih stroškov energentov na drugi strani tudi močno služi?

 

V ocenah gospodarstvenikov ne zasledimo izjave, ki ne bi izpostavljala visoke rasti vhodnih cen. A vsak strošek je za nekoga tudi prihodek in verjetno te razmere marsikomu tudi lepo koristijo - le da so tisti modro tiho. In kot kažejo podatki o blagovni menjavi, ne gre samo za rast cen uvoznih komponent. To konec koncev potrjujejo tudi rezultati gospodarskih družb v preteklem letu, ki so bili izjemno visoki. Ustvarjena dodana vrednost je bila kar 15 % višja kot v predkoronskem letu 2019 od česar so polovico povečanja dobili zaposleni, druga polovica pa je ostala lastnikom. Ni odveč dodati, da so k trimilijardnemu povečanju dodane vrednosti s približno milijardo prispevale (potrebne?) državne pomoči.

 

 

2021: Višja potrošnje, več investicij, večji uvoz

 

K močnemu poslabšanju salda blagovne menjave je torej v manjši meri prispevalo tudi povečanje cen energentov. Preostalo razliko pa ne moremo pripisati samo neki blagovni skupini, temveč se poslabšanje kaže kar pri večini najpomembnejših vrst blaga naše blagovne menjave. Največja odstopanja so tako pri blagovni skupini strojev in transportnih naprav, železa in barvnih kovin ter tudi ostalih kemičnih izdelkov (brez izločenih transakcij). Če blago delimo na namenu, beležimo močno povečanje uvoza pri proizvodih za investicije. Nasploh bi lahko ocenili, da se je v preteklem letu močno povečana potrošnja tako prebivalstva, države kot tudi za investicije odrazila v veliki meri kot potrošnja uvoženega blaga. Da je torej večje domače trošenje kot posledica velikih državnih spodbud povzročilo tudi močno povečan uvoz, ki je pri večini blagovnih skupini za okoli 10 odstotnih točk prehiteval izvoz. Vsaj do prvega kvartala ni videti, da bi bile te razlike posledica sprememb v pariteti cen uvoza oziroma izvoza.

 

Vsekakor takšna negativna gibanja v plačilni bilanci niso dober obet za v bodoče, posebno ker nas disparitete cen šele čakajo. V zadnjih dvanajstih mesecih npr. na področju uvoza hrane še nismo beležili kakega povečanja primanjkljaja. Ob tem je mogoče zanimiv podatek, da je k povečanemu primanjkljaju več kot desetino prispeval dodatni uvoz monetarnega zlata. Prebivalstvo je več kot 200 milijonov evrov finančnih presežkov pretopilo v (uvoženo) zlato in s tem dodatno prispevalo k poslabšanju plačilne bilance. Nedvomno bo v bodoče ponovno potrebno natančnejše spremljanje dogajanj v plačilni bilanci. Zaradi milijardnih presežkov v preteklosti, smo ta vidik naše ekonomske slike kar zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.686
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 978
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156