Storilci, ki so jih za tovrstna dejanja navdihnile beloruske oblasti, so od junija 2022 vandalizirali poljske nagrobnike in spominska obeležja v vsaj devetih krajih v Belorusiji. V Jodkievičah bili zabeleženi incidenti, ko so neznanci iz grobov na silo jemali posmrtne ostanke poljskih vojakov in jih oskrunili. Namerno uničevanje grobov in spominskih obeležij, ki ga izvaja režim Aleksandra Lukašenka, je v nasprotju s številnimi sporazumi, ki urejajo pravice narodnih manjšin tako na ravni mednarodnih odnosov kot tudi na regionalni ravni ter na področju dvostranskih odnosov.

Gre za še en primer delovanja režima iz Minska, ki je uperjen proti manjšinskim narodnim skupnostim in najbolj bode v oči. Poljske oblasti so ostro obsodile to rasistično kompanijo beloruskih oblasti; obsodile so vsa dejanja, ki služijo temu, da manjšinska vprašanja ter vprašanja s področja kulture postanejo sredstvo oblasti, orodje za namerno širjenje lažnih informacij ali za manipulacijo z informacijami:

"Uničenje grobov vojakov ne bo spremenilo toka zgodovine niti ne bo izbrisalo spomina na preteklost. Ponovno pa priča o barbarizmu aktualnega režima."

Skrunitev pokopališč je le ena izmed potez beloruskih oblasti, ki sistematično in množično nadaljujejo kršenje mednarodnih zavez mednarodnega prava s področja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin.

Belorusija pod vodstvom Aleksandra Lukašenka je država z zloglasnim avtoritarnim režimom, ki je odgovoren za množične kršitve človekovih pravic tako svojih državljanov kot tudi tujcev. V Belorusiji je danes za reštkami več kot 1.200 političnih zapornikov, med njmi so tudi predstavniki poljske narodne manjšine. Beloruske oblasti obravnavajo predstavnike narodnih manjšin kot talce in sredstvo v političnih igricah z državami na Zahodu. Gre za nečloveški in sramoten pristop, ki bi ga morala vsaka država, ki si prizadeva za zaščito in spoštovanje človekovih pravic, ostro obsoditi.

Belorusija napada Zahod na različne načine, in sicer zato, da bi preusmerila pozornost z notranjepolitične krize, krivdo za svojo politično in gospodarsko neučinkovitost pa prevalila na "zunanjega sovražnika". Tako je Minsk izvedel več sovražnih dejanj proti svojim državljanom, ki so poljske narodnosti. Znan je primer pridržanja voditeljev Zveze Poljakov v Belorusiji: med njimi sta Andzelika Borys, ki je bila po letu dni izpuščena iz pripora, vendar postopek proti njej še vedno poteka, ter Andrzej Poczobuta, ki je v priporu od leta 2021, proti njemu so uperjene hude obtožbe. Poleg tega se nadaljujejo pritiski na novinarje, med njimi tudi tiste poljskih korenin, ter na publiciste, ki opravljajo svoje novinarsko delo na Poljskem.

Belorusija je sicer nedavno obtožila Ukrajino, da je hotela izvesti napad nanjo. Precej bizarne in absurdne obtožbe s strani države, ki že od 24. februarja letos brezpogojno nudi vso logistično in materialno podporo Putinovi soldateski pri napadih na Ukrajino. Ni izključeno, da so beloruske poteze usmerjene v provociranje tako Ukrajine kot tudi Poljske, s čemer bi režimu v Kremlju uspelo vojno še razširiti.