Zgodba o Loredanovem zakonu skoraj vsak dan dobi novo poglavje. Še bolj intenzivno jih bo dobivala, ko bo prišlo do implementacije zakona. Zakaj Loredanov zakon? Zato, ker imamo kar nekaj zakonov poimenovanih po ministrih. Če ima minister Dušan Keber svojega, pa naj ima svojega še minister Danijel Bešič Loredan, da se bo vedelo, kdo je pisal take zakone, ko bomo morali reševati zaplete, ki jih bo njegov na hitro spisan zakon (kar sam tudi priznava) povzročil.

11. julija, ko sem začel pisati ta tekst, sem bral, da je minister mnenja, da je kadra v zdravstveni negi dovolj. Pri tem se je baje skliceval na številke. Upam, da so mu pripravili prave. Tudi jaz mu verjamem, da je kadra glede na število diplomiranih medicinskih sester dovolj, če bi seveda vsi negovalni kadri delali v zdravstvu, pa temu ni tako. Odšli so v druge poklice, skoraj vsem se godi veliko bolje kot v bolnišnicah in težko se bodo vrnili nazaj v dežurstva, nazaj v težko, zelo nadzorovano in odgovorno delo, ki je velikokrat še manj plačano. Raje delajo v Lidlu in drugih trgovinah z boljšim urnikom in boljšo plačo.

Na oboru se je minister čudil križanju dveh krivulj, krivulje števila porasta diplomiranih sester in upada števila srednjih medicinskih sester. Dragi minister, nič novega, saj načrtno zamenjujemo srednje medicinske sestre z diplomiranimi in kako naj bi se to videlo drugače na grafu. To ni nič nenavadnega, je le posledica dolgoletnega planiranja in razvoja negovalne dejavnosti. Nekaj matematike je treba znati - in to je vse. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa trdijo, da minister ne govori resnice. Podatki Zbornice kažejo ravno nasprotno in zbornici bi lahko verjeli, saj ve, koliko ima članov in tudi, kako je to članstvo starostno strukturirano. Kadra v zdravstveni negi je po njihovem prepričanju premalo in poudarjajo, da so zaposleni, ki so ostali v zdravstvenem sistemu, zaradi pomanjkanja kadra zelo preobremenjeni. Poleg tega tudi pričakujejo, da bo minister sedaj, ko ga je predstavil in poslal v Državni zbor, ta zakon poslal tudi sindikatom. Tudi oni se pritožujejo da se tokrat politika ni posvetovala s stroko in sindikati in da se dobre rešitve najdejo le, če se politika posvetuje s stroko. Malo se spomnite nazaj, kako so bili taisti politiki polni besed, kako bodo sodelovali s stroko in nevladniki, ko so sedeli pod dežniki (še nebo se je jokalo, ker jim ni verjelo) na Trgu republike in bili lojalni takratni "ulični opoziciji".  Sedaj vidite, kako je.

Kar ne morem verjeti, ko toliko let spremljam zdravstvo, da se ljudje, ko stopijo v prostore ministrstva na Štefanovi 5 v Ljubljani takoj spremenijo in loti se jih pozabljivost, kaj so obljubili, popade jih neznanska trma in hočejo na vsak način brez posvetovanj s stroko izpeljati čim prej ključne spremembe (seveda tiste, ki se njim zdijo potrebne in ključne, ali so to res, pa je že drugo vprašanje), prevzame jih tudi občutek visokosti, češ vse lahko naredimo sami, saj so nas ljudje izvolili in pooblastili za to delo. S tem sovpada tudi velika želja po menjavi kadrov. Bil sem zraven, ko niso več dobili mandata - šele takrat pride streznitev in če bi v mandatu razmišljali tako, kot razmišljajo ob izgubi mandata, bi nam bilo veliko lepše.

Predstavniki negovalnega kadra ugotavljajo, da je minister z nekaterimi ukrepi začasno, z drugimi pa tudi trajno posegel v sistemsko ureditev na področju zdravstva, ki je eno temeljnih področij delovanja Ekonomsko socialnega sveta. Z njim se minister ni predhodno sestal, saj nenehoma trdi, da ne gre za sistemski zakon. Kdo se tu moti?

Na pomanjkanje kadra kažejo tudi "številni neuspešni razpisi za prosta delovna mesta, ki jih objavljajo tako zdravstveni, kot socialnovarstveni zavodi, ki ne zmorejo nadomestiti že zgolj upokojitev izvajalcev in izvajalk zdravstvene in babiške nege, kaj še širitve dejavnosti" je bilo objavljeno na 24 ur.com. Nekateri domovi starejši občanov (DSU) preprosto ne sprejemajo novih ostarelih v času dopustov, ker nimajo dovolj kadra. Med dopusti pa itak delajo s premalo kadra, kar nam je bilo v času kovida hitro jasno. Nič se nismo naučili! Že dve leti je od teh krutih spoznanj, nepotrebnih smrti in bolečin, osamljenosti, mi pa se ne premaknemo. In minister tokratne vlade trdi, da je dovolj negovalnega kadra. Le od kje mu ti podatki?! Minister pravi, da je 1000 medicinskih sester na Zavodu za zaposlovanje. Zakaj so tam, zakaj niso v bolnišnicah in DSO? To je trenutno pravo vprašanje.

Medicinske sestre ministra opozarjajo, da se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester. Opozarjajo ministra, da bo v bodoče še več nenadomeščenih delovnih mest po odhodu te generacije v pokoj in da bo kadrovska kriza še večja. 

Seveda je zbornica ponovno potegnila na plano nove standarde, ki zahtevajo še več kadra in se jih vsak minister izogiba in jih noče sprejeti, ker vsekakor pomenijo večjo številčno potrebo po negovalnem kadru, minister pa noče ponoviti napake Milojke Kolar, ko je sprejela ugodnejše standarde zdravnikov in imamo sedaj velike težave z zasedbo zdravniških mest in dostopnostjo do zdravnika. Število potrebnih kadrov bi dejansko morali računati glede na nove standarde nege (saj smo v EU, mar ne minister?) in ti zahtevajo veliko več negovalnega kadra. Ob tem se je potrebno spomniti tudi zanemarjanja negovalnega in zdravstvenega kadrovskega področja v domovih starejših občanov, ki je imelo v času epidemije katastrofalne posledice in to se bo zgodilo ponovno, če se nam povrne epidemija kovida v najhujši obliki.

Na pristojnem parlamentarnem odboru je pravna služba dala resne pripombe tako rekoč na vse člene predloga zakona, kar se zelo redko zgodi v parlamentu. Minister je ob predstavitvi poudaril, da je ta zakon prvi korak in da ne želi slediti sistemom, ki so jih imeli predhodni ministri, ko so reševali le majhna področja. Težko razumem to njegovo trditev, mar ne dela s tem zakonom točno to, kar so po njegovem naredili vsi njegovi predhodniki, ko so spremenili en del zakonodaje v upanju, da bodo do konca mandata spremenili še ostali del, pa so potem predčasno odšli? Manjka samo še njegov predčasni odhod, pa bo ravno tako kot pri predhodnikih. Minister Loredan, zarečenega kruha se največ poje. Kje pa piše, da boste minister 8 let? Življenje se obrača po svoje in kaj lahko se tudi vam zgodi, da boste sprejeli zgolj in samo ta zakon, ki samo delno spreminja zakonodajo v zdravstvu, ob upanju na sistemsko zakonodajo v zdravstvu, ki je ne boste mogli izpeljati zaradi kratkosti mandata.   

Zakon prinaša tudi tole. Minister je ustanovil poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral delovanje svetov zdravstvenih zavodov. In ne moreš verjeti, ko prebereš, da bo šef mariborskega sveta zavoda v UKC Maribor bivši minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je hkrati tudi direktor novega urada, ki bo nadziral svete zavodov. Ti šment, Šabeder iz ljubljanskega nadzornega urada bo nadziral taistega Šabedra, ko bo ta vodil svet mariborskega UKC. Torej bo gospod Šabeder nadzoroval samega sebe v Mariboru, da mu ne bo prišla kaka zla misel na pamet, in bo potem moral lastnoročno nadzirati svoje lastno delo v Mariboru in pošiljati zapisnike sej in zagovore onemu istemu Šabedru v Ljubljano.

Frane Milčinski bi rekel, Butalci so pač Butalci in si pomagajo na butalski način. Tole je res butalski način. Si pa pomagajo, to je najbolj pomembno; ni sicer važno kako, ampak predvsem je važno, da si pomagajo. Pomembno je, da imajo dober namen, izpeljava pa ni več tako pomembna. Dosledno se držijo načela, važno je, da je butalec naš, pa četudi nadzira samega sebe. Tako bo ljubljanska verzija Šabedra verjetno vedela, kaj dela mariborska verzija in tu ne bo možno nobeno izmikanje, kajti popolnoma jasno je, da ljubljanski Šabeder pozna mariborskega Šabedra, zato ne more biti skrivnosti in nadzor je 100 %.

Ampak niso samo mariborski UKC in njegovi svetniki, ki jih bo vodil sam nadzornik svetov Aleš Šabeder, tako srečni, da se jim tako rekoč ne more nič zgoditi, saj je gospod Šabeder vseeno dovolj  pameten in izkušen mož, da ne bo strog nadzornik samega sebe v Mariboru. Ampak tu se zgodba še ne konča. Taisti Aleš Šabeder je pred kratkim postal tudi predsednik sveta zavoda na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Ti šment, tudi Onkološki inštitut bo imel nekaj bonitet Bešičevega ministrstva, kajti tudi tu velja, da Šabeder iz ministrstva ne bo napadal takistega Šabedra na Onkološkem inštitutu. In nič se ne sliši dežurnih zdravnikov kritikov na Onkološkem inštitutu, ki vedno najdejo kaj za pokritizirati, da jim bi šla ta dvojna vloga gospoda Šabedra v nos in bi jo malo po stari navadi pokritizirali. Seveda ne, saj dobro vedo, da je to zanje veliko bolje, kot da je Aleš Šabeder samo nadzornik svetov.

Pa tudi tu se zgodba še ne konča! Izgleda, da je naš Aleš Šabeder tudi predsednik sveta zavoda UKC Ljubljana. Kako priročno, gospod bo preko svetov nadziral večino denarja, ki gre za storitve v bolnišnični sistem. Sedaj bodo ti Šabedrovi "kloni" obvladovali finančni tok in nadzorovali sami sebe. Izredna pogruntavščina! Bravo minister, tega ni še noben minister pred vami pogruntal, to je pa res dobra inovacija (sicer butalska, a kdo bi se zaradi tega sekiral, važno je, da imamo kontrolo s strani naših ljudi).

Znotraj novega imenovanja članov svetov zavodov po mojem mnenju tudi ni higienično, da se direktorje posameznih zdravstvenih zavodov imenuje za člane svetov zdravstvenih  zavodov. Na NIJZ imamo tako imenovano članico, direktorico novomeške bolnišnice. Naj mi kolega Branko Gabrovec zopet oprosti, da izpostavljam ravno njegovo ime, ker ne poznam imen ostalih direktorjev, ki so bili lahko tudi na novo imenovani kot člani sveta zavoda. Njegovo ime sem našel vsaj v dveh svetih zavodov. Generalni direktor NIJZ zaradi svoje funkcije ne more biti član svetov, ker mora neodvisno in strokovno svetovati ministrstvu, direktorju urada in vsem zavodom, zato ne more biti nekdo v svetu, ki bo uveljavljal svoje ideje in tudi odločal o njih. Torej spet nekaj, kar je nesprejemljivo in trči ob področje, ki ga pokriva vsaj KPK. Kako bo torej direktor NIJZ, ki bo član  sveta zavoda, lahko neodvisno odločal o politiki zavoda, če bo njegov inštitut delal analize in priporočila ministru ter Šabedru kot direktorju direktorata?! Eni sveti bodo torej imeli srečo, da imajo Gabrovca, drugi pa smolo, ker ga nimajo?

Gospod minister, take napake si kot minister pač ne morete privoščiti. Kot nekdo, ki je odgovoren za delo ministrstva za zdravje in tudi direktoratov, ste prvi, ki tega dvojnega Šabedrovega vodenja ne bi smeli dovoliti in ne bi smeli dovoliti zaplete z imenovanjem generalnega direktorja NIJZ v svete zavodov. Pa ste oba imenovali prav vi z vašim sklepom in če ne bi jaz tega obelodanil, bi to seveda brez problemov nadaljevali (upam, da vidi to napako tudi še kdo drug, saj ni tako skrita). In ker ste odgovorni volivcem za spremembe, ki jih delate, morate vedeti, da tudi še tako priljubljenega politika nekega dne vržejo iz orbite ravno takšne in tako neumne napake, da si jih ne bi predstavljali niti v sanjah. Čas je, da se resetirate in da začnete resno opravljati svoje delo. Počitnic bo kmalu konec in potem bodo nastopilo resno obdobje, ki ne bo več odpuščalo napak. Samo še 27 dni je do tam. Saj tudi sedaj ne oproščajo napake, le spravljajo se pod preprogo. Ko jo bo potrebno očistiti (preprogo mislim), bodo vsi prišli na plano.

Kajti kot pravi direktorica ZZZS - potrebno je urediti čakalne vrste pred prvim septembrom, ko se bo uvedel zakon, saj sicer ne bomo mogli primerjati podatkov in ugotavljati, kaj se je dejansko spremenilo. A poglejte no, v planu ministra je, da skuša do 15. septembra začeti z delom skupine za čakalne vrste. Prepozno minister. Tole morate imeti urejeno do 31. avgusta ali celo kakšen teden prej, in tudi imeti izhodiščne podatke, ko bo stopil zakon v veljavo. Malo ste pomešali datume. Naj te datume začne nadzorovati vodja kabineta.

Pripomba poslanca Mihe Kordiša (Levica), da bi morali dati v ospredje bolnišnice, kjer nastajajo čakalne vrste, pa ta zakon tega ne dela, je na mestu. Opozoril je tudi na možnost odhoda zdravstvenih delavcev v privatni zdravstveni sektor, kar lahko tudi postane velik problem. Nekaj boste moral narediti na tem področju. Minister, zdravstvo pač ni preprost sistem in potrebno ga je dejansko voziti kot letalonosilko, zelo previdno. To vam je hotel povedati poslanec Kordiš, jaz pa sem vas že opomnil na to.

***

Ko končujem ta tekst, ste s svoji predlogom zmagali v parlamentu, zato vam želim veliko sreče pri implementaciji zakona, ker jo boste res potrebovali. Ne morem pa mimo nedavne zanimive izjave predsednika vlade Roberta Goloba, doktorja znanosti, ki mu je ušla v intervjuju z gospodom Slakom na POP TV in je povzročila na spletnih medijih veliko kritike:

"Da imamo val poleti, je dobro, saj imamo na voljo dve naravni zdravili. Sonce in D vitamin in morsko slano vodo. Vsi gremo lahko na morje in se tam pozdravimo, se ne šalim."

Najprej hvala predsednik, da se zanimate za kovid. Žal vaša trditev verjetno ne bo držala v celoti, od tod tudi burni odzivi. Slovenija ima med najbolj obremenjenimi regijami s kovidom ravno obalno kraško regijo, kjer je, priznajte, dovolj slane vode in sonca in posledično tudi D vitamina, pa imamo ravno tam veliko bolnih ljudi, zato nekaj ne štima z vašo trditvijo. Če bi tole delovalo preventivno, bi moralo biti veliko manj okuženih in zbolelih, pa temu ni tako. Je pa res, da je v obalno kraški regiji, kjer je največ sončnih dni, število umrlih zaradi kovida na 1000 prebivalcev najnižje med slovenskimi regijami. Torej bi lahko pomislili na to, da je nekaj v tej regiji, ki dopušča, da se manj primerov konča s smrtjo; ali je to ravno po zaslugi sonca in vitamina D, še ne vemo prav gotovo. Čeravno ste predsednik in tudi doktor znanosti, je vaše znanje posredovanja zdravstvenih informacij omejeno in hitro boste prišli v stisko in bili deležni številnih napadov na vaša stališča. 

A predsednik vlade je predsednik vlade in kar on reče, ni kar tako, ima svojo težo, zato se morate zavedati, da tudi besede lahko ubijajo. Tega bi se lahko po tem času že lahko zavedali, saj ste bil tudi direktor v Gen I, pa vas nisem slišal, da bi govorili nepremišljeno. Opozoril sem vas v mailu na to, da pazite kaj govorite ljudem v zvezi z kovidom, pa me nočete poslušati. Kajti ljudje niso zdravniki, da bi vedeli, kaj vzeti in na kakšen način in koliko, da si ne bi škodovali. Preveč D vitamina namreč škodi zdravju, tudi spiranje nosu z raztopino NaCl lahko delno koristi, a na drugi strani tudi škodi zdravju, če ni bila pravilno izpeljana itd…  

Oboje, vitamin D in "slana morska voda" pa sta daleč od tega, da bi s tem zdravili kovid, možno je, da omilimo simptome in morda skrajšamo potek, a to še vedeno ni zdravljenje. Raziskave so bile delane na majhnih vzorcih, zato moramo biti previdni. Tako pravi znanost, ki je zelo previdna pri tem. Izogibajte se posredovanju podatkov, mnenj takih in drugačnih "strokovnjakov", ki jih srečujete vsakodnevno, odkar ste predsednik vlade. Imate delovno skupino za kovid; če bi vse te modrosti, preden jih širite med ljudmi, prej preverili na tej skupini, bi bilo vam in nam v veliko pomoč. Prepustite zdravljenje ljudi zdravnikom in drugim strokovnjakom, ki se na to spoznajo in ne razglašajte, da se bodo ljudje na morju pozdravili zaradi vitamina D in soli, tako si čisto brez potrebe delate težave.

Sam ne komentiram zdravljenja, ker sem specialist javnega zdravja in se ne ukvarjam z zdravljenjem covid-19 bolezni, to prepuščam kolegom, ki to znajo in nekateri se samo čudijo vaši izjavi, a so modro tiho, kar se tudi na nek način spodobi, ste le predsednik vlade. Nasvet, ki bi vam ga rad dal je, da v prihodnje vsako besedo v povezavi z kovidom predhodno pretehtate, preden jo izrečete, saj ste ja predsednik vlade. Če česa ne veste, vprašajte tiste, ki nekaj znajo - to je vaša skupina za kovid, ki jo vodi moj kolega Mario Fafangel. 

Ostanite zdravi, drage moje bralke in bralci, predvsem pa upoštevajte ukrepe NIJZ in delovne skupine za kovid na NIJZ. Ta navodila so znanstveno podprta, zato jih je smiselno upoštevati. Saj gre za vaše zdravje in tudi naše skupno zdravje. Vsi smo radi zdravi, potrudimo se, da bomo res zdravi.