Komentar

Mirova konsolidacija javnih financ

Mramor predlaga, da za konsolidacijo javnih financ naredimo 108 milijonov pri prihodkih in 607 milijonov pri odhodkih iz proračuna. Sliši se lepo, ker neprestanemu zadolževanju je enostavno potrebno narediti konec. Ampak se bojim, da je napaka natančno taka, kot je bila pri vladi Alenke Bratušek. Da se bo prihodkovne ukrepe izvedlo takoj, odhodkovne pa nekoč, če sploh.

27.10.2014 21:16
Piše: Marko Pavlišič

Padec nepremičninskega davka na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” Foto: www.mediaspeed.net, Montaža: Portal Plus

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti.

Pogled v preteklost

 

Ko smo se zbrali na prvem vrhu koalicije na Brdu, kar je bilo kmalu po nastopu vlade, so nam predstavili ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Vseh detajlov se ne spomnim, dobro pa se spomnim obljube, da bomo eno tretjino delali na prihodkih in dve tretjini na odhodkih. Ta obljuba je bila nato še večkrat ponovljena, vendar bolj, kot se je bližal konec leta, bolj je minister Čufer omenjal, da smo sicer bližje pol-pol kot ena tretjina - dve tretjini.

 

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet. Trošarine so pa tako ali tako na rednem spisku. Plus, da se je začelo še bolj aktivno delati na boljšem pobiranju davkov. In vse to je delo na prihodkovni strani proračuna.

 

Osebno sem nekatere ukrepe na prihodkovni strani podprl, nekaterih ne. Ker dejansko je potrebno delati na obeh straneh, prihodkovni in odhodkovni. Čeprav bi morali pri odhodkovni bolj delovati v smeri nižanja, na prihodkovni pa bolj v smeri prestrukturiranja. Recimo znižati obdavčitev dela in povišati obdavčitev kapitala. In točno takšne so bile obljube. In nekajkrat sem jim pač verjel. Naivnež.

 

Seveda sem izpustil še tisti ukrep, v katerega je bilo dejansko vloženega največ dela. Nepremičninski davek. Izpustil sem ga, ker ga je pač ustavno sodišče razveljavilo, sicer bi bil to še en prihodkovni ukrep. In njegov padec na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” In ne, brez skrbi, ni bil minister Državljanske liste.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti. Ni slabo za vlado, ki so ji nekateri želeli nadeti naziv neoliberalna, pa so se nad temi dvigi davkov še zmerni liberalci križali.

 

 

Je bil ZUJF res škodljiv?

 

Ko pregledujem sprejete ukrepe, se ne morem znebiti ocene, da je Janševa vlada sprejemala precej bolj socialno usmerjene ukrepe kot kasnejša vlada, v kateri so delovali socialni demokrati. Kar je za marsikoga naravnost heretična misel, sploh če se spomnimo na vso prelito gnojnico okoli ZUJF-a, ki je dejansko pomenil veliko dela tudi na drugi, odhodkovni strani proračuna. Tega v vladi, ki je sledila, pač ni bilo. Pri tem pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da ima prvi na voljo več in lepše ukrepe, tistemu, ki izbira zadnji, pa ostanejo pač smrdljivi ostanki. 

 

Če bi bil ZUJF res tako škodljiv, kot se je omenjalo, bi verjetno naslednja vlada vsaj tiste najhujše krivice odpravila. Pa jih ni. Res je par členov razveljavilo ustavno sodišče, ampak glavnina je ostala. Pa še tistih ustavno sodišče ne bi razveljavilo, če ne bi bili res očitno nepravični. In na vprašanje, ali bo Cerarjeva vlada predlagala odpravo kakšnega ukrepa iz ZUJF-a ali pa bo še sama dodala par novih, si odgovorite kar sami. Močno se bojim, da bodo še vedno ključni ukrepi na odhodkovni strani tudi v Cerarjevi vladi tisti iz ZUJF-a, sprejeti dve vladi nazaj.

 

 

Kako privarčevati na način, da nič ne privarčuješ

Pri ocenjevanju, koliko se dela na prihodkih in odhodkih, je potrebno imeti v mislih še eno preprosto dejstvo. Konkretno pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja se dogovor sklepa za leto, morda dve. In ko ga nato naslednje leto podaljšaš, to seveda prikažeš kot nove izpogajane stotine milijonov. In tako vsako leto na odhodkih prikažeš, da si rezal recimo 300 milijonov, čeprav se v resnici za to dejanski odhodki proračuna, glede na prejšnje leto, ne znižajo niti za cent. Če si pa tisto prvo “varčevanje” izpeljal tako, da si odložil obljubljene povišice, potem je popolnoma jasno, koliko se vse to pozna na odhodkih. Približno nič.

 

Skratka, v 3 letih uspeš privarčevati skoraj milijardo, pri čemer so odhodki enaki kot pred tremi leti. Briljantno in vredno Nobelove nagrade.

 

 

Kje Mramorja čaka skrita čer

 

Ampak povejmo enostavneje. Vlada Alenke Bratušek je veliko naredila na prihodkih, na odhodkih pa bore malo. In točno to je tudi glavna bojazen pri predlaganih ukrepih Cerarjeve vlade. Če ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani ne bodo sprejemali skupaj, se bodo sprejeli le tisti na prihodkovni strani, tisti na odhodkovni pa bodo krožili med socialno-ekonomskimi partnerji, dokler se ne bodo toliko "zaciklali", da jih nikjer več ne bo. 

 

Pristop, da se dela na obeh straneh, vendar več na odhodkih, je ustrezen. Žal pa se ni prešlo od besed k dejanjem. In tukaj tiči razlog za tako burno reagiranje na predlagan drugi dvig DDV-ja s strani takratnega finančnega ministra Čuferja.  Postalo je namreč jasno, da se večini v koaliciji z odhodki pač ne da ukvarjati. Ker pa tudi trenutno koalicijo tvorita dve stranki iz prejšnje, je to zelo zanimiv obet za realizacijo Mramorjevih konsolidacijskih načrtov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885