Komentar

Mirova konsolidacija javnih financ

Mramor predlaga, da za konsolidacijo javnih financ naredimo 108 milijonov pri prihodkih in 607 milijonov pri odhodkih iz proračuna. Sliši se lepo, ker neprestanemu zadolževanju je enostavno potrebno narediti konec. Ampak se bojim, da je napaka natančno taka, kot je bila pri vladi Alenke Bratušek. Da se bo prihodkovne ukrepe izvedlo takoj, odhodkovne pa nekoč, če sploh.

27.10.2014 21:16
Piše: Marko Pavlišič

Padec nepremičninskega davka na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” Foto: www.mediaspeed.net, Montaža: Portal Plus

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti.

Pogled v preteklost

 

Ko smo se zbrali na prvem vrhu koalicije na Brdu, kar je bilo kmalu po nastopu vlade, so nam predstavili ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Vseh detajlov se ne spomnim, dobro pa se spomnim obljube, da bomo eno tretjino delali na prihodkih in dve tretjini na odhodkih. Ta obljuba je bila nato še večkrat ponovljena, vendar bolj, kot se je bližal konec leta, bolj je minister Čufer omenjal, da smo sicer bližje pol-pol kot ena tretjina - dve tretjini.

 

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet. Trošarine so pa tako ali tako na rednem spisku. Plus, da se je začelo še bolj aktivno delati na boljšem pobiranju davkov. In vse to je delo na prihodkovni strani proračuna.

 

Osebno sem nekatere ukrepe na prihodkovni strani podprl, nekaterih ne. Ker dejansko je potrebno delati na obeh straneh, prihodkovni in odhodkovni. Čeprav bi morali pri odhodkovni bolj delovati v smeri nižanja, na prihodkovni pa bolj v smeri prestrukturiranja. Recimo znižati obdavčitev dela in povišati obdavčitev kapitala. In točno takšne so bile obljube. In nekajkrat sem jim pač verjel. Naivnež.

 

Seveda sem izpustil še tisti ukrep, v katerega je bilo dejansko vloženega največ dela. Nepremičninski davek. Izpustil sem ga, ker ga je pač ustavno sodišče razveljavilo, sicer bi bil to še en prihodkovni ukrep. In njegov padec na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” In ne, brez skrbi, ni bil minister Državljanske liste.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti. Ni slabo za vlado, ki so ji nekateri želeli nadeti naziv neoliberalna, pa so se nad temi dvigi davkov še zmerni liberalci križali.

 

 

Je bil ZUJF res škodljiv?

 

Ko pregledujem sprejete ukrepe, se ne morem znebiti ocene, da je Janševa vlada sprejemala precej bolj socialno usmerjene ukrepe kot kasnejša vlada, v kateri so delovali socialni demokrati. Kar je za marsikoga naravnost heretična misel, sploh če se spomnimo na vso prelito gnojnico okoli ZUJF-a, ki je dejansko pomenil veliko dela tudi na drugi, odhodkovni strani proračuna. Tega v vladi, ki je sledila, pač ni bilo. Pri tem pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da ima prvi na voljo več in lepše ukrepe, tistemu, ki izbira zadnji, pa ostanejo pač smrdljivi ostanki. 

 

Če bi bil ZUJF res tako škodljiv, kot se je omenjalo, bi verjetno naslednja vlada vsaj tiste najhujše krivice odpravila. Pa jih ni. Res je par členov razveljavilo ustavno sodišče, ampak glavnina je ostala. Pa še tistih ustavno sodišče ne bi razveljavilo, če ne bi bili res očitno nepravični. In na vprašanje, ali bo Cerarjeva vlada predlagala odpravo kakšnega ukrepa iz ZUJF-a ali pa bo še sama dodala par novih, si odgovorite kar sami. Močno se bojim, da bodo še vedno ključni ukrepi na odhodkovni strani tudi v Cerarjevi vladi tisti iz ZUJF-a, sprejeti dve vladi nazaj.

 

 

Kako privarčevati na način, da nič ne privarčuješ

Pri ocenjevanju, koliko se dela na prihodkih in odhodkih, je potrebno imeti v mislih še eno preprosto dejstvo. Konkretno pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja se dogovor sklepa za leto, morda dve. In ko ga nato naslednje leto podaljšaš, to seveda prikažeš kot nove izpogajane stotine milijonov. In tako vsako leto na odhodkih prikažeš, da si rezal recimo 300 milijonov, čeprav se v resnici za to dejanski odhodki proračuna, glede na prejšnje leto, ne znižajo niti za cent. Če si pa tisto prvo “varčevanje” izpeljal tako, da si odložil obljubljene povišice, potem je popolnoma jasno, koliko se vse to pozna na odhodkih. Približno nič.

 

Skratka, v 3 letih uspeš privarčevati skoraj milijardo, pri čemer so odhodki enaki kot pred tremi leti. Briljantno in vredno Nobelove nagrade.

 

 

Kje Mramorja čaka skrita čer

 

Ampak povejmo enostavneje. Vlada Alenke Bratušek je veliko naredila na prihodkih, na odhodkih pa bore malo. In točno to je tudi glavna bojazen pri predlaganih ukrepih Cerarjeve vlade. Če ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani ne bodo sprejemali skupaj, se bodo sprejeli le tisti na prihodkovni strani, tisti na odhodkovni pa bodo krožili med socialno-ekonomskimi partnerji, dokler se ne bodo toliko "zaciklali", da jih nikjer več ne bo. 

 

Pristop, da se dela na obeh straneh, vendar več na odhodkih, je ustrezen. Žal pa se ni prešlo od besed k dejanjem. In tukaj tiči razlog za tako burno reagiranje na predlagan drugi dvig DDV-ja s strani takratnega finančnega ministra Čuferja.  Postalo je namreč jasno, da se večini v koaliciji z odhodki pač ne da ukvarjati. Ker pa tudi trenutno koalicijo tvorita dve stranki iz prejšnje, je to zelo zanimiv obet za realizacijo Mramorjevih konsolidacijskih načrtov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803