Komentar

Mirova konsolidacija javnih financ

Mramor predlaga, da za konsolidacijo javnih financ naredimo 108 milijonov pri prihodkih in 607 milijonov pri odhodkih iz proračuna. Sliši se lepo, ker neprestanemu zadolževanju je enostavno potrebno narediti konec. Ampak se bojim, da je napaka natančno taka, kot je bila pri vladi Alenke Bratušek. Da se bo prihodkovne ukrepe izvedlo takoj, odhodkovne pa nekoč, če sploh.

27.10.2014 21:16
Piše: Marko Pavlišič

Padec nepremičninskega davka na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” Foto: www.mediaspeed.net, Montaža: Portal Plus

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti.

Pogled v preteklost

 

Ko smo se zbrali na prvem vrhu koalicije na Brdu, kar je bilo kmalu po nastopu vlade, so nam predstavili ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Vseh detajlov se ne spomnim, dobro pa se spomnim obljube, da bomo eno tretjino delali na prihodkih in dve tretjini na odhodkih. Ta obljuba je bila nato še večkrat ponovljena, vendar bolj, kot se je bližal konec leta, bolj je minister Čufer omenjal, da smo sicer bližje pol-pol kot ena tretjina - dve tretjini.

 

Dejstvo je, da se je v času vlade Alenke Bratušek dvignil DDV, zamrznilo usklajevanje dohodnine, ustavilo nižanje davka na dohodek pravnih oseb, sprejel zakon o obdavčitvi srečk, dvignilo sodne takse, uvedlo voucherje za dopolnilno delo, dvignilo prispevke za samozaposlene in dvignilo cene vinjet. Trošarine so pa tako ali tako na rednem spisku. Plus, da se je začelo še bolj aktivno delati na boljšem pobiranju davkov. In vse to je delo na prihodkovni strani proračuna.

 

Osebno sem nekatere ukrepe na prihodkovni strani podprl, nekaterih ne. Ker dejansko je potrebno delati na obeh straneh, prihodkovni in odhodkovni. Čeprav bi morali pri odhodkovni bolj delovati v smeri nižanja, na prihodkovni pa bolj v smeri prestrukturiranja. Recimo znižati obdavčitev dela in povišati obdavčitev kapitala. In točno takšne so bile obljube. In nekajkrat sem jim pač verjel. Naivnež.

 

Seveda sem izpustil še tisti ukrep, v katerega je bilo dejansko vloženega največ dela. Nepremičninski davek. Izpustil sem ga, ker ga je pač ustavno sodišče razveljavilo, sicer bi bil to še en prihodkovni ukrep. In njegov padec na ustavnem sodišču je eden od ministrov komentiral z besedami: “Hvala bogu, ker ti socialisti res mislijo, da lahko neomejeno trošijo.” In ne, brez skrbi, ni bil minister Državljanske liste.

 

Pa da bo tale pregled malce bolj uravnotežen, naj dodam še prihodkovne ukrepe vlade Janeza Janše pred tem. Uvedli so nov 50-odstotni dohodninski razred, obdavčitev dividend in obresti se je povečala iz 20 odstotkov na 25 odstotkov, podobno pri izvedenih finančnih inštrumentih, dodatna obdavčitev pri motornih vozilih in plovilih, uveden davek na dobiček pri spremembi namembnosti zemljišča, uveden posebni davek na nepremičnine višje vrednosti. Ni slabo za vlado, ki so ji nekateri želeli nadeti naziv neoliberalna, pa so se nad temi dvigi davkov še zmerni liberalci križali.

 

 

Je bil ZUJF res škodljiv?

 

Ko pregledujem sprejete ukrepe, se ne morem znebiti ocene, da je Janševa vlada sprejemala precej bolj socialno usmerjene ukrepe kot kasnejša vlada, v kateri so delovali socialni demokrati. Kar je za marsikoga naravnost heretična misel, sploh če se spomnimo na vso prelito gnojnico okoli ZUJF-a, ki je dejansko pomenil veliko dela tudi na drugi, odhodkovni strani proračuna. Tega v vladi, ki je sledila, pač ni bilo. Pri tem pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da ima prvi na voljo več in lepše ukrepe, tistemu, ki izbira zadnji, pa ostanejo pač smrdljivi ostanki. 

 

Če bi bil ZUJF res tako škodljiv, kot se je omenjalo, bi verjetno naslednja vlada vsaj tiste najhujše krivice odpravila. Pa jih ni. Res je par členov razveljavilo ustavno sodišče, ampak glavnina je ostala. Pa še tistih ustavno sodišče ne bi razveljavilo, če ne bi bili res očitno nepravični. In na vprašanje, ali bo Cerarjeva vlada predlagala odpravo kakšnega ukrepa iz ZUJF-a ali pa bo še sama dodala par novih, si odgovorite kar sami. Močno se bojim, da bodo še vedno ključni ukrepi na odhodkovni strani tudi v Cerarjevi vladi tisti iz ZUJF-a, sprejeti dve vladi nazaj.

 

 

Kako privarčevati na način, da nič ne privarčuješ

Pri ocenjevanju, koliko se dela na prihodkih in odhodkih, je potrebno imeti v mislih še eno preprosto dejstvo. Konkretno pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja se dogovor sklepa za leto, morda dve. In ko ga nato naslednje leto podaljšaš, to seveda prikažeš kot nove izpogajane stotine milijonov. In tako vsako leto na odhodkih prikažeš, da si rezal recimo 300 milijonov, čeprav se v resnici za to dejanski odhodki proračuna, glede na prejšnje leto, ne znižajo niti za cent. Če si pa tisto prvo “varčevanje” izpeljal tako, da si odložil obljubljene povišice, potem je popolnoma jasno, koliko se vse to pozna na odhodkih. Približno nič.

 

Skratka, v 3 letih uspeš privarčevati skoraj milijardo, pri čemer so odhodki enaki kot pred tremi leti. Briljantno in vredno Nobelove nagrade.

 

 

Kje Mramorja čaka skrita čer

 

Ampak povejmo enostavneje. Vlada Alenke Bratušek je veliko naredila na prihodkih, na odhodkih pa bore malo. In točno to je tudi glavna bojazen pri predlaganih ukrepih Cerarjeve vlade. Če ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani ne bodo sprejemali skupaj, se bodo sprejeli le tisti na prihodkovni strani, tisti na odhodkovni pa bodo krožili med socialno-ekonomskimi partnerji, dokler se ne bodo toliko "zaciklali", da jih nikjer več ne bo. 

 

Pristop, da se dela na obeh straneh, vendar več na odhodkih, je ustrezen. Žal pa se ni prešlo od besed k dejanjem. In tukaj tiči razlog za tako burno reagiranje na predlagan drugi dvig DDV-ja s strani takratnega finančnega ministra Čuferja.  Postalo je namreč jasno, da se večini v koaliciji z odhodki pač ne da ukvarjati. Ker pa tudi trenutno koalicijo tvorita dve stranki iz prejšnje, je to zelo zanimiv obet za realizacijo Mramorjevih konsolidacijskih načrtov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,609
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,456
03/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,694
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,794
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,445
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,168
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,655
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,273
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,042
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367