Razkrivamo

Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi

Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih krogih se zato že pojavljajo govorice o tem, da je prekinitev ognja v Ukrajini nujna, preden stanje preseže kritično točko, s katere vrnitev ni mogoča. V redkem javnem nastopu pred nekaj tedni je Jens Plötner, svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza za zunanjo politiko in tradicionalni ustvarjalec berlinske politične strategije za Rusijo, Evropo pozval, naj ne pozabi na svoje dolgoročne odnose z Moskvo in naj s Kitajsko dela v rokavicah.

25.07.2022 21:00
Piše: Valerio Fabbri
Ključne besede:   Evropa   Rusija   EU   Ukrajina   vojna   kriza   Jens Plötner   ZDA   Kitajska   Putin   Olaf Scholz   Nemčija   G7

Visoka inflacija, upočasnitev gospodarske rasti in pomanjkanje energentov v Evropi kličejo po blažjih zahodnih sankcijah proti Moskvi. Začele so se kazati prve razlike med pogledi zahodnih držav.

Skoraj dve leti po začetku pandemije ruska vojna proti Ukrajini predstavlja nove izzive za gospodarstvo Evropske unije in, gledano širše, za ves svet. Drugače rečeno: po krizi nas čaka še ena kriza. Najprej se je zgodila pandemija, ki je obrnila naša življenja in gospodarstva na glavo. Nato pa je prišlo do ruske invazije na Ukrajino, ki je po svetu sprožila šok. Obe združeni krizi sta posledično spremenili gospodarstvo na način, ki zaenkrat še ni jasen, predvidljiv, še manj pa so odzivi nanj usklajeni med različnimi, dominantnimi državami po svetu.

 

Evropska unija se je energično odzvala na Putinov napad na Ukrajino, zdaj pa mora ublažiti gospodarske, socialne in politične posledice, ki so prizadele navadne državljane in izzvale skupni nastop Zahoda. EU je na rusko invazijo Ukrajine odločno reagirala, razlike med državami članicami so bile v nekaj dneh presežene, EU pa je Rusiji naložila gospodarske sankcije brez primere. Skupaj z ZDA, Združenim kraljestvom in drugimi demokratičnimi silami se je Unija odločila za onemogočanje ruskega finančnega sistema, vključno s preprečevanjem centralni banki, da bi večji del svojih deviznih rezerv uporabila za ohranjanje gospodarske stabilnosti. Prav tako je evropskim podjetjem prepovedala izvoz kritičnih dobrin v Rusijo, tudi v visokotehnološkem sektorju.

 

Kljub temu je pričakovana realna rast BDP v EU in evrskem območju v letu 2022 2,7 %, v letu 2023 pa 2,3 %, kar pomeni padec s 4,0 % in 2,8 % (2,7 % v Evroobmočju) v vmesni zimski napovedi Evropske komisije za 2022. Svetovno in EU gospodarstva najbolj ogrožajo višje cene energije. Cene energentov so se že pred rusko invazijo Rusije znatno zvišale glede na znižanje med pandemijo. Medtem ko so bile dobavne verige pod pritiskom, da zadostijo okrevanju svetovnega gospodarstva, so se cene močno zvišale, zrasle so višje od ravni pred pandemijo.

 

Zlasti v Evropi je treba plin in elektriko kupovati po rekordnih cenah že od jeseni 2021. Rastoči vhodni stroški, še posebej za energijo in gnojila, so že lansko leto začeli negativno vplivati na cene živil. Omenjeno krizo dodatno zapleta še eno naraščajoče tveganje: razdrobljenost svetovnega gospodarstva v geopolitične bloke z različnimi trgovinskimi in tehnološkimi standardi, plačilnimi sistemi in rezervnimi valutami. Takšen tektonski premik bi povzročil velikanske prilagoditvene stroške, kar bi za Evropo pomenilo hude posledice že letošnjo zimo.

 

Preskrbne verige, raziskave in razvoj ter proizvodna omrežja bi razpadla, treba bi jih bilo ponovno vzpostaviti. Ta razdrobljenost svetovnega upravljanja morda predstavlja resnejši izziv za okvir, temelječ na pravilih, ki urejajo mednarodne in gospodarske odnose že več kot 75 let, in so pomagala doseči znatna izboljšanja življenjskega standarda po vsem svetu. Omenjeno nam že preprečuje skupno naslavljanje pri dveh krizah, s katerima se soočamo, lahko pa bi vplivalo tudi na našo nezmožnost sodelovanja pri spopadanju z drugimi globalnimi izzivi, denimo s podnebnimi spremembami, ki ogrožajo naš obstoj.

 

To je izjemno pomemben trenutek za mednarodno skupnost.

 

Živimo v pestrem obdobju in voditelji EU bi se morali tega zavedati. Putinov napad bo imel dolgotrajne gospodarske učinke. Vse države članice EU se bodo morale soočiti s posledicami te vojne, vendar ne bodo vse enako trpele oziroma se ne bodo mogle enako odzvati. Že zdaj visoka inflacija, upočasnitev gospodarske rasti in različno  pomanjkanje energentov v Evropi kličejo po blažjih zahodnih sankcijah proti Moskvi. Začele so se kazati prve razlike med pogledi zahodnih držav.

 

Razlike med voditelji skupine G7 so preprečile nov dogovor o konkretnih novih sankcijah proti Rusiji. Ker je večina takoj razpoložljivih možnosti za kaznovanje Rusije v veliki meri že izčrpana, ostajajo na mizi le bolj zapletene in sporne alternative. Rusija računa, da lahko njeno lastno gospodarstvo škodo prenese bolje, kot sta to pripravljeni sprejeti EU in ZDA. Ena od slabosti sankcij proti ruski nafti in plinu je, da so lahko popolnoma učinkovite le, če se jim pridruži večina svetovnih držav. Načrte za sankcioniranje ruskega izvoza nafte je močno otežila namera Kitajske, Indije in drugih držav za nakup ruske nafte. Z namenom razširitve globalnega zavezništva proti ruski agresiji je nemški kancler Olaf Scholz povabil voditelje držav v razvoju na vrh G7 - vključno z Indijo, Indonezijo, Južno Afriko, Senegalom in Argentino, vendar gostje za sankcije niso pokazali posebnega navdušenja.

 

Evropa je tako ujeta med vojno, v kateri se ne more (odkrito) boriti in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih krogih se pojavljajo govorice o tem, da je prekinitev ognja v Ukrajini nujna, preden stanje preseže kritično točko, s katere vrnitev ni mogoča. V redkem javnem nastopu pred nekaj tedni je Jens Plötner, svetovalec nemškega kanclerja za zunanjo politiko in tradicionalni ustvarjalec berlinske politične strategije za Rusijo, Evropo pozval, naj ne pozabi na svoje dolgoročne odnose z Moskvo in da naj s Kitajsko dela v rokavicah. Prav tako je povedal, da Ukrajini ne bi smeli podeliti nobenih odpustkov pri njeni prošnji za članstvo v EU samo zato, ker jo je Rusija napadla. V ločenih pripombah, ki so bile najbrž usmerjene v vse bolj strogo držo ameriške vlade proti Kitajski, je Plötner dejal, "da bi bila napaka, če bi zdaj Kitajsko in Rusijo vrgli v isti koš". Opozoril je, da bodo poskusi gospodarskega ločevanja od Kitajske povzročili samoizpolnjujočo se prerokbo o tem, da se bosta Peking in Moskva samo še bolj povezala.

 

V naslednjih mesecih bo jasno, kako se bodo stvari razpletle.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.285
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.685
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 976
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 632
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.154