Komentar

Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"

Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je enotnost EU in vsega demokratičnega sveta pomembnejša kot kdaj koli po drugi svetovni vojni. Pri tem sem izrazil upanje, da se bo enotnost, tako v Evropi kot doma, kljub hudim preizkušnjam, ki bodo sledile, vendarle ohranila. Opozoril sem tudi, da jo bo ruski predsednik Vladimir Putin skušal na vse možne načine razbiti.

 

05.08.2022 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   EU   Evropska unija   Rusija   Ukrajina   Salvini   Mario Draghi   Viktor Orban   Putin   OZN

Tolažba, da je mednarodno pravo na strani Ukrajine, je zelo slaba tolažba. Rusija je v minulih mesecih ponovno dokazala, da se nanj požvižga, da prisega le na golo silo.

In preizkušnje so sedaj tu. Vojna je že v šestem mesecu in je nedvomno bistveno prispevala k visokim cenam energentov, hrane, visoki inflaciji in s tem padcu življenjskega standarda. Da ne govorimo o visokem krvnem davku Ukrajincev in milijonih beguncev. Pa o zastrupljenih odnosih v Evropi in svetu in rožljanju z jedrskim orožjem. In nič ne kaže, da bo vojne kmalu konec. Ukrajinci se na nejevoljo nekaterih - tudi pri nas - še naprej odločno upirajo in trmasto branijo svojo neodvisnost. Tudi zahvaljujoč zahodni vojaški pomoči. In ruski predsednik Putin tako še ni dosegel uspehov, ki bi ga vsaj začasno navedli k prekinitvi ognja in pogajanjem o miru, pod njegovimi pogoji seveda.  Takšni ali drugačni pozivi k miru se razumljivo vrstijo. 

 

Tudi pri nas, kjer se je pred tedni na podlagi pisem dveh skupin intelektualcev razvila ostra razprava o tem, ali Ukrajincem v obrambi pred agresorjem, ki se je namenil, da jih izbriše s sveta, pomagati z orožjem ali ne. Prva skupina, recimo ji leva, očitno nezadovoljna s trenutno politiko Evropske unije ali njenih jedrnih držav, če hočete, se je zavzela za drugačen pristop. Pozvala je k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini. Kakšno konkretno stališče naj bi to bilo, ni navedla, razen da je izključila vojaško pomoč Ukrajini in se zavzela za iskanje diplomatskih poti in metod z določenimi koncesijami obema stranema.

 

Druga skupina, ki bi jo politično in ideološko težko opredelili zaradi zelo raznolikih podpisnikov, pa je nasprotno menila, da je mir v Ukrajini moč doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi, z vsemi sredstvi, se pravi z nadaljevanjem dosedanjega pristopa. Torej tudi vojaško pomočjo.

 

Sam bi podpisal pismo te druge skupine. Če smo se Slovenci leta 1991 odločili za samoodločbo in potem branili pred napadom, bi bilo nemoralno, če bi to pravico kratili drugim. Spomnimo, Ukrajina nam je takrat stala ob strani in nas mednarodno priznala še istega, se pravi 1991 leta. Tudi obstoječa mednarodna ureditev, tudi obstoječe mednarodno pravo, daje napadeni državi vso pravico, da se brani. Sama ali s pomočjo drugih. Nekateri pri nas nikakor nočejo priznati zablode iz leta 2014 oziroma ob ruski aneksiji Krima in potegniti nauka iz popuščanja nekemu drugemu agresorju izpred štiriinosemdesetih let.

 

Tovrstna razhajanja po začetni enotnosti in izražanje ruskemu agresorju naklonjenih stališč, tudi po številnih vojnih zločinih praktično vsak dan, niso kakšna naša posebnost. Spopad med tistimi, ki stojijo v bran ukrajinski suverenosti in obstoječemu mednarodnemu redu in tistimi, ki menijo, da bi si Ukrajina morala pridobiti mir z obsežnimi koncesijami Rusiji, tj. agresorju, poteka tudi drugod. Ti drugi so za enkrat še v manjšini. Za primere omenjenega spopada ni treba hoditi daleč, dovolj je pogledati k našim sosedom. Zanimivo, da za razliko od nas, tam naklonjenost  režimu Putina izražajo predvsem na desnem oziroma zelo desnem političnem polu.

 

Italija pod vodstvom Maria Draghija, katerega vlada narodne enotnosti je pred dnevi padla, je bila sicer na čelu zelo odločne politike EU zoper rusko agresijo. V Legi Nord, močni nacionalistični stranki z italijanskega desnega roba, ki je tudi bila del vladajoče koalicije, jih ni malo, ki bi se bili voljni odpovedati ozemlju in varnosti Ukrajine v zameno za normalne ekonomske odnose z Rusijo. V evropski in ameriški podpori Ukrajini vidijo nevarno eskalacijo in so zagovorniki koncesij z ukrajinske strani in na tej podlagi mirovnih pogovorov. Zadnje tedne postajajo vse glasnejši.

 

Populist Matteo Salvini, njihov voditelj, ki ne skopari s kritikami na račun EU, je med italijanskimi politiki vsekakor najbolj naklonjen ruskemu predsedniku Putinu. Ni bil zadovoljen z italijansko vojaško pomočjo Ukrajini (podobno kot populistična leva stranka Gibanje pet zvezd), niti ne podpiral članstva Finske in Švedske v Natu, saj naj bi to mir v Ukrajini le oddaljevalo. V preteklosti je bilo precej govoric, da naj bi Rusija oziroma Putinov režim Salvinijevo Lego tudi finančno podpirala. Omenjali so se stiki ruskih diplomatov s predstavniki Lege, do katerih naj bi prišlo tik pred padcem Draghijeve vlade, za katerega je med drugim zaslužna tudi Lega. Na septembrskih parlamentarnih volitvah koaliciji desnih strank, katere članica je tudi Lega, sicer kaže dobro. Lahko bi torej prišlo do spremembe v italijanski zunanji politiki, čeprav je Georgia Meloni, vodja Bratov Italije, sorodne desne stranke in trenutno po javnih anketah vodilne, zaenkrat še odločno na evro-atlantski liniji. Podprla je tako sankcije zoper Rusijo kot pošiljke orožja Ukrajini.

 

Viktorja Orbana, predsednika madžarske vlade in trna v peti EU, ki je zaradi tega drag gost v Moskvi, ni treba posebej predstavljati. Bil je odločno proti pošiljanju orožja Ukrajini. V sprejemanju sankcij zoper Rusijo je EU povzročal precej težav in jih tudi uspel razvodeniti. Po njegovi zaslugi na primer se na sankcijski listi ne nahaja vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kiril, ki je blagoslovil rusko invazijo na sosednjo državo. Orban sicer ne govori o razumnem oblikovanju stališča, se pa zavzema za spremembo strategije EU v odnosu do rusko-ukrajinske vojne. Namesto na pomoč v orožju se naj bi osredotočila na mirovne pogovore.

 

Še en vnet zagovornik doktrine miru? Le kdo ni zanj in za mirovne pogovore? V vseh treh primerih gre seveda za nekaj drugega, za zelo gnil mir. Lahko bi ga označili tudi kot mir za vsako ceno. Naj Ukrajince stane kolikor stane. Tudi če je to kapitulacija. Z odtegnitvijo vojaške pomoči Ukrajini bi ta država seveda v spopadu z veliko močnejšim agresorjem potegnila zelo kratko. Ob izrazito poslabšani pogajalski poziciji, mirovni pogovori ne bi bili mirovni pogovori, ampak pogovori o predaji. Tolažba, da je mednarodno pravo na strani Ukrajine, je zelo slaba tolažba. Rusija je v minulih mesecih ponovno dokazala, da se nanj požvižga, da prisega le na golo silo, na moč svojega orožja, tudi jedrskega.

 

V opisanih primerih imamo opraviti ne le z izdajo Ukrajincev, ampak tudi z obračanjem hrbta demokratičnim vrednotam in obstoječemu evropskemu, pa tudi svetovnemu redu. Tega se lahko seveda dopolni, izboljša, ne pa odpravi na način, kot si to želi Putin. Ta  očitno razgrajuje tako Ustanovno listino OZN iz leta 1945 kot Helsinško zaključno listino iz leta 1975. Prva od držav zahteva, da se v svojih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države. Druga govori o suvereni enakosti držav, o enakosti pravic in samoodločbi narodov in prepoveduje spreminjanje državnih meja s silo.

 

Z reševanjem obraza ruskega predsednika s takšnimi ali drugačnimi koncesijami samo spodbujamo njegov apetit po novih podrejanjih. Potrjujemo ga v prepričanju, da se s silo da oblikovati vplivna območja in razdeliti svet med močnimi. Takšnemu svetu, ki ne pozna vladavine prava, kjer vlada zakon džungle in ki ni naš svet, se lahko uspešno zoperstavimo le z odločnostjo in enotnostjo.

 

Ta je na čedalje večji preizkušnji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158