Komentar

Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"

Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je enotnost EU in vsega demokratičnega sveta pomembnejša kot kdaj koli po drugi svetovni vojni. Pri tem sem izrazil upanje, da se bo enotnost, tako v Evropi kot doma, kljub hudim preizkušnjam, ki bodo sledile, vendarle ohranila. Opozoril sem tudi, da jo bo ruski predsednik Vladimir Putin skušal na vse možne načine razbiti.

 

05.08.2022 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   EU   Evropska unija   Rusija   Ukrajina   Salvini   Mario Draghi   Viktor Orban   Putin   OZN

Tolažba, da je mednarodno pravo na strani Ukrajine, je zelo slaba tolažba. Rusija je v minulih mesecih ponovno dokazala, da se nanj požvižga, da prisega le na golo silo.

In preizkušnje so sedaj tu. Vojna je že v šestem mesecu in je nedvomno bistveno prispevala k visokim cenam energentov, hrane, visoki inflaciji in s tem padcu življenjskega standarda. Da ne govorimo o visokem krvnem davku Ukrajincev in milijonih beguncev. Pa o zastrupljenih odnosih v Evropi in svetu in rožljanju z jedrskim orožjem. In nič ne kaže, da bo vojne kmalu konec. Ukrajinci se na nejevoljo nekaterih - tudi pri nas - še naprej odločno upirajo in trmasto branijo svojo neodvisnost. Tudi zahvaljujoč zahodni vojaški pomoči. In ruski predsednik Putin tako še ni dosegel uspehov, ki bi ga vsaj začasno navedli k prekinitvi ognja in pogajanjem o miru, pod njegovimi pogoji seveda.  Takšni ali drugačni pozivi k miru se razumljivo vrstijo. 

 

Tudi pri nas, kjer se je pred tedni na podlagi pisem dveh skupin intelektualcev razvila ostra razprava o tem, ali Ukrajincem v obrambi pred agresorjem, ki se je namenil, da jih izbriše s sveta, pomagati z orožjem ali ne. Prva skupina, recimo ji leva, očitno nezadovoljna s trenutno politiko Evropske unije ali njenih jedrnih držav, če hočete, se je zavzela za drugačen pristop. Pozvala je k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini. Kakšno konkretno stališče naj bi to bilo, ni navedla, razen da je izključila vojaško pomoč Ukrajini in se zavzela za iskanje diplomatskih poti in metod z določenimi koncesijami obema stranema.

 

Druga skupina, ki bi jo politično in ideološko težko opredelili zaradi zelo raznolikih podpisnikov, pa je nasprotno menila, da je mir v Ukrajini moč doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi, z vsemi sredstvi, se pravi z nadaljevanjem dosedanjega pristopa. Torej tudi vojaško pomočjo.

 

Sam bi podpisal pismo te druge skupine. Če smo se Slovenci leta 1991 odločili za samoodločbo in potem branili pred napadom, bi bilo nemoralno, če bi to pravico kratili drugim. Spomnimo, Ukrajina nam je takrat stala ob strani in nas mednarodno priznala še istega, se pravi 1991 leta. Tudi obstoječa mednarodna ureditev, tudi obstoječe mednarodno pravo, daje napadeni državi vso pravico, da se brani. Sama ali s pomočjo drugih. Nekateri pri nas nikakor nočejo priznati zablode iz leta 2014 oziroma ob ruski aneksiji Krima in potegniti nauka iz popuščanja nekemu drugemu agresorju izpred štiriinosemdesetih let.

 

Tovrstna razhajanja po začetni enotnosti in izražanje ruskemu agresorju naklonjenih stališč, tudi po številnih vojnih zločinih praktično vsak dan, niso kakšna naša posebnost. Spopad med tistimi, ki stojijo v bran ukrajinski suverenosti in obstoječemu mednarodnemu redu in tistimi, ki menijo, da bi si Ukrajina morala pridobiti mir z obsežnimi koncesijami Rusiji, tj. agresorju, poteka tudi drugod. Ti drugi so za enkrat še v manjšini. Za primere omenjenega spopada ni treba hoditi daleč, dovolj je pogledati k našim sosedom. Zanimivo, da za razliko od nas, tam naklonjenost  režimu Putina izražajo predvsem na desnem oziroma zelo desnem političnem polu.

 

Italija pod vodstvom Maria Draghija, katerega vlada narodne enotnosti je pred dnevi padla, je bila sicer na čelu zelo odločne politike EU zoper rusko agresijo. V Legi Nord, močni nacionalistični stranki z italijanskega desnega roba, ki je tudi bila del vladajoče koalicije, jih ni malo, ki bi se bili voljni odpovedati ozemlju in varnosti Ukrajine v zameno za normalne ekonomske odnose z Rusijo. V evropski in ameriški podpori Ukrajini vidijo nevarno eskalacijo in so zagovorniki koncesij z ukrajinske strani in na tej podlagi mirovnih pogovorov. Zadnje tedne postajajo vse glasnejši.

 

Populist Matteo Salvini, njihov voditelj, ki ne skopari s kritikami na račun EU, je med italijanskimi politiki vsekakor najbolj naklonjen ruskemu predsedniku Putinu. Ni bil zadovoljen z italijansko vojaško pomočjo Ukrajini (podobno kot populistična leva stranka Gibanje pet zvezd), niti ne podpiral članstva Finske in Švedske v Natu, saj naj bi to mir v Ukrajini le oddaljevalo. V preteklosti je bilo precej govoric, da naj bi Rusija oziroma Putinov režim Salvinijevo Lego tudi finančno podpirala. Omenjali so se stiki ruskih diplomatov s predstavniki Lege, do katerih naj bi prišlo tik pred padcem Draghijeve vlade, za katerega je med drugim zaslužna tudi Lega. Na septembrskih parlamentarnih volitvah koaliciji desnih strank, katere članica je tudi Lega, sicer kaže dobro. Lahko bi torej prišlo do spremembe v italijanski zunanji politiki, čeprav je Georgia Meloni, vodja Bratov Italije, sorodne desne stranke in trenutno po javnih anketah vodilne, zaenkrat še odločno na evro-atlantski liniji. Podprla je tako sankcije zoper Rusijo kot pošiljke orožja Ukrajini.

 

Viktorja Orbana, predsednika madžarske vlade in trna v peti EU, ki je zaradi tega drag gost v Moskvi, ni treba posebej predstavljati. Bil je odločno proti pošiljanju orožja Ukrajini. V sprejemanju sankcij zoper Rusijo je EU povzročal precej težav in jih tudi uspel razvodeniti. Po njegovi zaslugi na primer se na sankcijski listi ne nahaja vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kiril, ki je blagoslovil rusko invazijo na sosednjo državo. Orban sicer ne govori o razumnem oblikovanju stališča, se pa zavzema za spremembo strategije EU v odnosu do rusko-ukrajinske vojne. Namesto na pomoč v orožju se naj bi osredotočila na mirovne pogovore.

 

Še en vnet zagovornik doktrine miru? Le kdo ni zanj in za mirovne pogovore? V vseh treh primerih gre seveda za nekaj drugega, za zelo gnil mir. Lahko bi ga označili tudi kot mir za vsako ceno. Naj Ukrajince stane kolikor stane. Tudi če je to kapitulacija. Z odtegnitvijo vojaške pomoči Ukrajini bi ta država seveda v spopadu z veliko močnejšim agresorjem potegnila zelo kratko. Ob izrazito poslabšani pogajalski poziciji, mirovni pogovori ne bi bili mirovni pogovori, ampak pogovori o predaji. Tolažba, da je mednarodno pravo na strani Ukrajine, je zelo slaba tolažba. Rusija je v minulih mesecih ponovno dokazala, da se nanj požvižga, da prisega le na golo silo, na moč svojega orožja, tudi jedrskega.

 

V opisanih primerih imamo opraviti ne le z izdajo Ukrajincev, ampak tudi z obračanjem hrbta demokratičnim vrednotam in obstoječemu evropskemu, pa tudi svetovnemu redu. Tega se lahko seveda dopolni, izboljša, ne pa odpravi na način, kot si to želi Putin. Ta  očitno razgrajuje tako Ustanovno listino OZN iz leta 1945 kot Helsinško zaključno listino iz leta 1975. Prva od držav zahteva, da se v svojih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države. Druga govori o suvereni enakosti držav, o enakosti pravic in samoodločbi narodov in prepoveduje spreminjanje državnih meja s silo.

 

Z reševanjem obraza ruskega predsednika s takšnimi ali drugačnimi koncesijami samo spodbujamo njegov apetit po novih podrejanjih. Potrjujemo ga v prepričanju, da se s silo da oblikovati vplivna območja in razdeliti svet med močnimi. Takšnemu svetu, ki ne pozna vladavine prava, kjer vlada zakon džungle in ki ni naš svet, se lahko uspešno zoperstavimo le z odločnostjo in enotnostjo.

 

Ta je na čedalje večji preizkušnji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
19
08.12.2022 23:59
Bili bi naivni, če bi mislili, da bo pod Golobom kaj bolje, reče sogovornik iz centra t.i profesionalne državne uprave, za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
20
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.032
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.366
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.484
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.339
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.248
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 822
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 544