Od ustanovitve ameriške centralne banke Federal Reserve pred več kot stoletjem je vsak večji zlom finančnega trga namerno sprožila centralna banka iz političnih motivov. Situacija danes ni nič drugačna, saj očitno ameriški Fed deluje s svojim obrestnim orožjem, da bi zrušil največji špekulativni finančni balon v zgodovini človeštva, balon, ki ga je sam ustvaril. Globalni zlomi se vedno začnejo na obrobju, na primer z avstrijskim Creditanstaltom leta 1931 ali propadom Lehman Brothers septembra 2008. Odločitev Fed 15. junija, da uvede največje posamično zvišanje obrestnih mer v skoraj 30 letih v času, ko so finančni trgi že v krizi, zagotavlja globalno krizo in depresijo.

Obseg balona "poceni kreditov", ki so ga ustvarile Fed, Evropska centralna banka (ECB) in japonska centralna banka z odkupovanjem obveznic in ohranjanjem skoraj ničelnih ali celo negativnih obrestnih mer brez primere zadnjih 14 let, je nepredstavljiv. Finančni mediji to pokrivajo z dnevnimi nesmiselnimi poročili, medtem ko se svetovno gospodarstvo prilagaja, vendar pa ne na tako imenovano stagflacijo ali recesijo. Kar prihaja v prihodnjih mesecih, razen dramatičnega preobrata politike, je najhujša gospodarska depresija v zgodovini doslej. Hvala, globalizacija in Davos.

Globalizacija in "too big to fail"

Politični pritiski v ozadju globalizacije in ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije (STO) iz trgovinskih pravil Bretton Woods (GATT), z Marakeškim sporazumom iz leta 1994, so zagotovili, da je najmodernejša in najbolj razvita industrija Zahoda, predvsem iz Združenih držav, lahko pobegnila v tujino, v t.i. outsourcing, in ustvarila industrijsko proizvodnjo v državah z izjemno nizkimi plačami. Nobena država v poznih devetdesetih ni ponudila več ugodnosti kot Kitajska. Kitajska se je Svetovni zdravstveni organizaciji pridružila leta 2001 in od takrat naprej so kapitalski tokovi z Zahoda v kitajsko industrijsko proizvodnjo osupljivi. Tako se je kopičil dolarski dolg v kitajskih dolarjih. Zdaj ta globalna svetovna finančna struktura, ki temelji na rekordnem dolgu, začenja razpadati.

"Svetovno pomanjkanje gnojil, skokovite cene zemeljskega plina, težve pri oskrbi z žitom zaradi globalne suše, velikega dviga stroškov gnojil, goriva ter vojne v Ukrajini zagotavljajo, da bomo v času žetve ali najkasneje septembra in oktobra deležni globalne dodatne eksplozijo cen hrane in energije."

Ko je Washington namerno dopustil finančni zlom Lehman Bros. septembra 2008, se je kitajsko vodstvo odzvalo s paniko in lokalnim vladam naročilo posojila brez primere za izgradnjo infrastrukture. Nekatere od njih so bile delno uporabne, na primer omrežje hitrih železnic. Nekatere od njih so bile očitno potratne, na primer gradnja praznih "mest duhov". Za preostali svet je bilo dobrodošlo kitajsko povpraševanje brez primere po gradbenem jeklu, premogu, nafti, bakru in podobnem, saj so se s tem strahovi pred globalno gospodarsko krizo zmanjšali. Toda dejanja ameriške centralne banke in ECB (ter njunih vlad) po letu 2008 niso nič vplivala na sistemsko finančno zlorabo največjih svetovnih zasebnih bank na Wall Streetu, v Evropi in Hongkongu.

Nixonova odločitev avgusta 1971, da loči ameriški dolar, svetovno rezervno valuto, od zlata, je odprla vrata svetovnim denarnim tokovom. Vedno bolj permisivni zakoni, ki so podpirali nenadzorovane finančne špekulacije v ZDA in tujini, so bili uvedeni na vsakem koraku, od Clintonove razveljavitve Glass-Steagallove pogodbe po diktatu Wall Streeta novembra 1999, kar je omogočilo ustanovitev tako velikih mega bank, da jih je vlada razglasila za "prevelike, da bi propadle" (too big to fail). To je bila prevara, vendar je prebivalstvo verjelo in jih rešilo s stotinami milijard davkoplačevalskega denarja.

Od krize leta 2008 so Fed in druge glavne globalne centralne banke ustvarile posojila brez primere, tako imenovani helikopterski denar, da bi rešile glavne finančne institucije. Zdravje realnega gospodarstva ni bil cilj. V primeru Fed, Bank of Japan, ECB in Bank of England je bilo v zadnjih 14 letih v bančni sistem vloženih skupaj 25 bilijonov dolarjev z nakupi obveznic s "kvantitativnim sproščanjem" (Quantitative Easing), pa tudi z zapletenimi instrumenti, kot so vrednostni papirji, zavarovani s hipotekami.

Kvantitativna norost 

Tedaj pa so se zadeva začele poslabševati. Največje banke z Wall Streeta, kot so JP MorganChase, Wells Fargo, Citigroup ali v Londonu HSBC ali Barclays so posojale milijarde svojim glavnim podjetniškim klientom. Ti posojilojemalci pa so posojila uporabili za likvidnostne namene, ne za vlaganje v novo proizvodno ali razvoj novih tehnologij, temveč za napihovanje vrednosti delnic svojih podjetij, to je v odkupe lastnih delnic, kar imenujemo "maksimiranje vrednosti za delničarje".

BlackRock, Fidelity, banke in drugi vlagatelji so imeli radi brezplačno vožnjo – beri denar. Od začetka popuščanja Feda leta 2008 do julija 2020 je bilo v takšne odkupe delnic vloženih približno 5 bilijonov dolarjev, kar je povzročilo največji dvig borznega trga v zgodovini. Vse je (p)ostalo finančno v tem procesu. Korporacije so v obdobju od 2010 do 2019 izplačale 3,8 bilijona dolarjev dividend. Podjetja, kot je Tesla, ki nikoli niso imela dobička, so postala vrednejša od Forda in GM skupaj. Kriptovalute, kot je Bitcoin, so do konca leta 2021 dosegle vrednost tržne kapitalizacije nad enim bilijonom dolarjev. Ker je denar Fed imel prost pretok v naložbe, so banke in investicijski skladi vlagali v področja z visokim tveganjem in visokim dobičkom, kot so junk bonds ali v dolgove nastajajočih trgov, kot so Turčija, Indonezija in seveda Kitajska.

Obdobje kvantitativnega sproščanja (Quantitative Easing) in ničelnih obrestnih mer Feda po letu 2008 je privedlo do absurdne rasti dolga ameriške vlade. Od januarja 2020 so Fed, Banka Anglije, Evropska centralna banka in Banka Japonske v svetovni bančni sistem vložile skupno 9 bilijonov dolarjev kreditov s skoraj ničelno obrestno mero. Od spremembe politike Feda septembra 2019 je Washingtonu omogočilo povečanje javnega dolga za orjaških 10 bilijonov dolarjev v manj kot treh letih. Potem je Fed ponovno prikrito rešil Wall Street z nakupom ameriških državnih obveznic in hipotekarnih vrednostnih papirjev v vrednosti 120 milijard dolarjev vsak mesec, kar je ustvarilo ogromen obvezniški balon.

"Zvezni dolg ZDA je šel z obvladljivih 35 % BDP leta 1980 na več kot 129 % BDP danes. To so omogočili kvantitativno sproščanje, odkup bilijonov ameriškega državnega in hipotekarnega dolga ter skoraj ničelne obrestne mere." 

Lahkomiselna Bidnova administracija je začela deliti trilijone tako imenovanega spodbujevalnega denarja za boj proti nepotrebnim zaporam gospodarstva. Zvezni dolg ZDA je šel z obvladljivih 35 % BDP leta 1980 na več kot 129 % BDP danes. To so omogočili le kvantitativno sproščanje Feda, odkup bilijonov ameriškega državnega in hipotekarnega dolga ter skoraj ničelne obrestne mere. Zdaj je Fed to začel sproščati in umikati likvidnost iz gospodarstva s QT (Quantitative Tightening) ali zaostrovanjem ter dvigovanjem obrestnih mer. To je namerno. Ne gre za ignorantski Fed, ki napačno ocenjuje inflacijo.

Energija poganja kolaps

Na žalost Fed in drugi centralni bankirji lažejo. Zvišanje obrestnih mer ne ozdravi inflacije. Gre za vsiljenje globalne ponastavitve nadzora nad svetovnimi bogastvi, bodisi nepremičnin, kmetijskih zemljišč, proizvodnje blaga, industrije in celo voda. Fed zelo dobro ve, da je inflacija šele začela parati svetovno gospodarstvo. Edinstveno je, da sedaj diktat zelene energije v industrijskem svetu prvič poganja to inflacijsko krizo, kar Washington, Bruselj ali Berlin namerno ignorirajo.

Svetovno pomanjkanje gnojil, skokovite cene zemeljskega plina in težav pri oskrbi z žitom zaradi globalne suše, velikega dviga stroškov gnojil, goriva in vojne v Ukrajini zagotavljajo, da bomo v času žetve ali najkasneje septembra in oktobra deležni globalne dodatne eksplozijo cen hrane in energije. Vsa ta pomanjkanja so rezultat premišljene politike.

Razen tega je veliko večja inflacija zaradi patološkega vztrajanja vodilnih svetovnih industrijskih gospodarstev, ki jih vodi proti-ogljikovodikova agenda Bidnove administracije. To agendo ponazarja osupljiva neumnost ameriškega ministra za energetiko, ki je izjavil, da "namesto tega kupujte E-avtomobile" kot odgovor na eksplozivne cene bencina.

Podobno se je Evropska unija odločila postopno opustiti rusko nafto in plin brez ustreznega nadomestka, saj se je njeno vodilno gospodarstvo, Nemčija, trudilo zapreti svoj zadnji jedrski reaktor in več elektrarn na premog. Nemčija in druga gospodarstva EU bodo zaradi tega to zimo doživela izpade električne energije, cene zemeljskega plina pa bodo še naprej strmo naraščale. Samo v drugem tednu junija so se cene plina v Nemčiji dvignile za dodatnih 60 %. Nemška vlada pod nadzorom Zelenih in Zelena agenda Evropska komisije "Fit for 55" še naprej spodbujata nezanesljivo in drago vetrno in sončno energijo na račun veliko cenejših in zanesljivih ogljikovodikov, kar zagotavlja inflacijo brez primere zaradi dviga cen energije.

Fed je pritisnil na sprožilec

Z 0,75-odstotnim zvišanjem obrestne mere Feda, največjim v skoraj 30 letih, in obljubo, da bo zvišanj še več, je ameriška centralna banka zdaj zagotovila zlom ne le ameriškega dolžniškega balona, ampak tudi velikega dela svetovnega dolga, nastalega po letu 2008, v višini 303 bilijonov dolarjev. Naraščanje obrestnih mer po skoraj 15 letih pomeni sesutje vrednosti obveznic. Obveznice, ne delnice, so srce svetovnega finančnega sistema.

"Visoko špekulativen, nereguliran trg kripto valut, ki ga vodi Bitcoin, propada, ko vlagatelji ugotovijo, da tam ni pomoči. Lani novembra je bil kripto svet ocenjen na 3 bilijone dolarjev. Danes je vreden pol manj."

Hipotekarne obrestne mere v ZDA so se v samo 5 mesecih podvojile in dvignile na več kot 6 %, prodaja stanovanj pa je padala že pred zadnjim dvigom obrestnih mer. Ameriške korporacije so se rekordno zadolžile zaradi let ultra nizkih obrestnih mer. Približno 70 % tega dolga je ocenjeno tik nad statusom "smeti". Ta nefinančni dolg podjetij je leta 2006 znašal 9 bilijonov, danes pa že presega 18 bilijonov dolarjev. Zdaj veliko teh manjših podjetij ne bo moglo pretočiti starega dolga v novega in v naslednjih mesecih bodo sledili stečaji. Kozmetični velikan Revlon je pravkar razglasil stečaj.

Visoko špekulativen, nereguliran trg kripto valut, ki ga vodi Bitcoin, propada, ko vlagatelji ugotovijo, da tam ni pomoči. Lani novembra je bil kripto svet ocenjen na 3 bilijone dolarjev. Danes je vreden pol manj. Še pred zadnjim dvigom obrestne mere Fed-a je vrednost delnic ameriških megabank izgubila približno 300 milijard dolarjev. Zdaj, ko je zagotovljena nadaljnja panična razprodaja na delniškem trgu, ko se svetovni gospodarski zlom povečuje, so te banke vnaprej programirane za novo hudo bančno krizo v prihodnjih mesecih.

Kot je pred kratkim opozoril ameriški ekonomist Doug Noland:

"Danes obstaja ogromno okolje 'periferija', polna subprime junk obveznic, posojil s finančnim vzvodom, kupi zdaj plačaj pozneje, avtomobilskih kreditov, kreditnih kartic, s stanovanji in solarno zavarovanih prodajnih posojil (securitizations), franšiznih posojil, zasebni kredit, kripto krediti, DeFi in še in še. V tem dolgem ciklu se je razvila ogromna infrastruktura, ki je spodbudila potrošnjo za desetine milijonov, hkrati pa financirala na tisoče negospodarnih podjetij. 'Periferija' je postala sistemska kot še nikoli. In stvari so se začele krhati."

Zvezna vlada bo zdaj ugotovila, da so njeni stroški obresti zaradi prenašanja rekordnih 30 bilijonov dolarjev zveznega dolga veliko višji. Za razliko od velike depresije v tridesetih letih 20. stoletja, ko je bil zvezni dolg skoraj nič, je danes vlada, zlasti po Bidnovih proračunskih ukrepih, na limitu. ZDA postajajo gospodarstvo tretjega sveta. Če Fed ne bo več odkupoval bilijonov ameriškega dolga, kdo ga bo? Kitajska? Japonska? Verjetno ne.

Razdolžitev balona

Ker Fed zdaj uvaja bilančno normalizacijo, količino denarja v obtoku (Quantitative Tightening) mesečno umika na desetine milijard obveznic in drugega premoženja ter zvišuje ključne obrestne mere, so se finančni trgi začeli razdolževati. Verjetno bo potekalo sunkovito, saj si ključni akterji, kot sta BlackRock in Fidelity, prizadevajo nadzorovati zlom za svoje namene. Toda smer je jasna.

Do konca lanskega leta so si vlagatelji izposodili skoraj bilijon dolarjev (margine debt) za nakup delnic. To je bilo na rastočem trgu. Zdaj velja ravno nasprotno in posojilojemalci so prisiljeni dati več zavarovanj ali prodati svoje delnice, da bi se izognili neplačilu. To hrani prihajajoči zlom. Z zlomom tako delnic kot obveznic v prihodnjih mesecih gredo zasebni pokojninski prihranki več deset milijonov Američanov v programe, kot je 401-k. Avtomobilska posojila s kreditnimi karticami in drugi dolgovi potrošnikov v ZDA so v zadnjem desetletju narasli na rekordnih 4,3 bilijona dolarjev konec leta 2021. Zdaj bodo obrestne mere za ta dolg, zlasti kreditne kartice, poskočile z že tako visokih 16 %. Neplačila teh kreditnih posojil bodo skokovito narasla.

"Srce svetovnega finančnega sistema v nasprotju s splošnim prepričanjem niso borze. To so trgi obveznic – državne, podjetniške in obveznice vladnih agencij."

Zunaj ZDA bomo zdaj videli, ko bodo švicarska nacionalna banka, centralna banka Anglije in celo ECB prisiljene slediti zvišanju obrestnih mer Fed, globalna snežna kepa neplačil, stečajev sredi naraščajoče inflacije, česar centralne banke z obrestne merami ne morejo nadzorovati. Kitajska podjetja imajo približno 27 % svetovnega dolga nefinančnih podjetij, ocenjenega na 23 bilijonov dolarjev. Še 32 trilijonov dolarjev dolga podjetij imajo podjetja iz ZDA in EU. Zdaj je Kitajska sredi najhujše gospodarske krize po 30 letih in z malo znaki okrevanja. Z ZDA, največjo kitajsko stranko, ki gredo v gospodarsko krizo, se lahko kitajska kriza le še poslabša. To ne bo dobro za svetovno gospodarstvo.

Italija z državnim dolgom v višini 3,2 bilijona dolarjev ima dolg v BDP 150 %. Samo negativne obrestne mere ECB so preprečile, da bi prišlo do eksplozije v novi bančni krizi. Zdaj je ta eksplozija vnaprej programirana kljub pomirjujočim besedam Christine Lagarde iz ECB. Japonska je z 260-odstotno stopnjo dolga najslabša med vsemi industrijskimi državami in je v pasti ničelnih stopenj z več kot 7,5 bilijoni dolarjev javnega dolga. Jen zdaj resno pada in lahko destabilizira vso Azijo.

Srce svetovnega finančnega sistema v nasprotju s splošnim prepričanjem niso borze. To so trgi obveznic – državne, podjetniške in agencijske obveznice (obveznice vladnih agencij). Ta trg obveznic izgublja vrednost, saj je inflacija močno narasla in kot tudi obrestne mere od leta 2021 v ZDA in EU. Globalno to obsega približno 250 bilijonov dolarjev vrednosti sredstev, kar je vsota, ki z vsakim dvigom obresti FED izgublja več vrednosti. Nazadnje smo imeli tako velik preobrat v vrednostih obveznic pred štiridesetimi leti v dobi Paula Volckerja z 20-odstotnimi obrestnimi merami za "iztiskanje inflacije".

Ko cene obveznic padajo, pada vrednost bančnega kapitala. Tolikšni izgubi vrednosti so najbolj izpostavljene velike francoske banke - poleg Deutsche Bank v EU, ter največje japonske banke. Ameriške banke, kot je JP MorganChase, naj bi bile le nekoliko manj izpostavljene velikemu zlomu obveznic. Velik del njihovega tveganja je skrit v zunajbilančnih izvedenih finančnih instrumentih in podobno. Vendar za razliko od leta 2008 danes centralne banke ne morejo ponoviti še enega desetletja ničelnih obrestnih mer in QE (Quantitative Easing – povečanja količine denarja v obtoku). Tokrat, kot so pred tremi leti ugotovili poznavalci, kot je nekdanji vodja Bank of England Mark Carney, bo kriza uporabljena za prisilo sveta, da sprejme novo digitalno valuto centralne banke; svet, v katerem bo ves denar centraliziran in nadzorovan. To je tudi tisto, kar ljudje iz davoškega World Economic Forum (WEF) mislijo s svojim "Great Reset".

Ne bo dobro. Globalni načrtovani finančni cunami se je pravkar začel.