V prvih odzivih na februarsko invazijo ruske armade na Ukrajino, ki jo je Vladimir Putin cinično poimenoval "posebna operacija", je zahodna demokratična javnost precej kritično nastopila proti tistim ruskim in rusofilskim umetnikom, ki so veljali za goreče Putinove podpornike ali celo prijatelje. Resda so se vsi po vrsti nekoliko "potuhnili" in čakali na nadaljnji razvoj dogodkov, saj nihče ni bil tako nor, da bi javno zagovarjal nezakonito vojno proti neodvisni in mednarodno priznani državi. Tisti umetniki svetovnega slovesa, ki so v preteklosti veljali za Putinove občudovalce in se radi fotografirali z njim, so se raje distancirali od njegovih dejanj. Med njimi je bila tudi operna diva Anna Netrebko, ki ima poleg ruskega tudi avstrijsko državljanstvo in stalno prebivališče na Dunaju. Ne glede na njeno korektno obnašanje so ji v newyorški Metropolitanski operi nemudoma odpovedali gostoljubje, podobno naj bi se zgodilo še z nekaj drugimi uglednimi opernimi hišami, zato je sopranistka spomladi za tri mesece odpovedala vse koncerte in se javno opredelila, da ne podpira ruskega predsednika.

Pravzaprav Anni Netrebko ne moremo ničesar očitati. Če se je v preteklih dveh desetletjih večkrat pojavila ob Putinu, dobila šopek od njega po premieri, potem je kriva natanko toliko kot vsi ostali vrhunski umetniki, ki so kdaj nastopili pred ruskim predsednikom in bili deležni njegovega aplavza. No, pa ne samo umetniki, v bistvu je vsa evropska politična smetana zadnjih dvajset let kimala Putinu, se rokovala z njim, ga trepljala po ramenih in se smehljaje fotografirala z njim. Ves ta čas je bil "dragi Vladimir", "Putka", skratka nekdo, ki je vreden zaupanja in prijateljstva. Ki je zanesljiv partner. Zato je po svoje hinavsko, da zdaj, ko je "dragi Vladimir" zaradi svoje ukrajinske avanture postal zločinec, s prstom kažemo na umetnike, češ da so njegovi podporniki (pa četudi so se po 24. februarju javno distancirali od njega!), moraliziramo, da ni prav, da jim dajemo možnost koncertiranja in nastopanja, po drugi strani pa nihče vpraša evropskih politikov, kaj so leta in leta videli v Putinu, da so mu tako lezli v rit in ga imeli za prijatelja. Politiki so seveda politiki in od konca februarja je vsak najmanj tisočkrat ponovil, kakšna baraba in zločinec je Putin, da je njegova invazija barbarska in nezaslišana ipd ipd. Saj je, seveda je, o tem nihče ne dvomi. Problematiziramo zgolj našo dvoličnost, ko gre za kriterije, po katerim sodimo politike na eni ter umetnike na drugi strani.

Česa je potemtakem kriva Anna Netrebko? Če vzamemo v zakup, da se je javno distancirala od Putina, s čemer je posredno povedala, da ne podpira njegove vojne, in če ji verjamemo, da so ji po letu 2014 večkrat z manipulacijo pripisali podporo Krimu in Donbasu, potem je kriva točno toliko kot vsi tisti slovenski politiki, ki so se po 1. januarju 2000 stiskali s Putinom in veselo režali v njegovi družbi. Od Boruta Pahorja dalje, da Janše niti ne omenjamo ...

Evropski mediji, sploh tabloidni, so se spomladi naslajali nad kaznovanjem "Putinovih umetnikov", ki so zaradi invazije na Ukrajino dobili neke vrste "Berufsverbot". Sploh v primeru nemških medijev je bilo to do skrajnosti neokusno, hinavsko. Ob vseh nemških politikih, ki so jih Rusi v zadnjih dvajsetih letih dobesedno kupili, je neverjetno, da so nenadoma problem postali umetniki - in to celo takšni, ki si nikoli niso zamazali rok s kakšno politikantsko akcijo.

V Ljubljani je v zadnjem desetletju gostovalo kar nekaj dejansko spornih ruskih umetnikov in "umetnikov". Nekateri so bili kompromitirani, pa to nikogar ni zmotilo. O tem smo na portalu+ poročali. Ljubljana je gostila orkestre, ki so igrali vojski v Donbasu, pisatelje, ki so pred tem malce streljali po vzhodni Ukrajini in se hvalili, kako so pogumni, pa je kulturna srenja to mirno pogoltnila, češ da je treba spoštovati različnost mnenj in prepričanj. Zdaj pa je problem Netrebko?! Če so bili ti resnično sporni ruski umetniki doslej dobrodošli pri nas, potem res ni jasno, zakaj bi imeli danes moralne dileme okoli gostovanja Anne Netrebko, ki se je od ruskega režima distancirala.

Odpoved koncerta bi bila vsekakor neumnost. Organizatorji, tj. Festival Ljubljana, pa bi namesto zadrege, s katero se je doslej odzival na medijsko precej napihnjeno ukrajinsko pobudo (ki je sicer povsem legitimna, vendar vsebinsko zgrešena), lahko razmislili o neki humanitarni gesti, s čemer bi pomagali tudi gostji. To bi bil namreč najboljši odgovor na vse polemike in politiziranja okoli tega koncerta. Zakaj ne bi torej Anne Netrebko povabili, da bi ob robu nastopa v Ljubljani opravila še neko dobrodelno akcijo, izkupiček pa bi potem namenili za ukrajinske begunske otroke v Sloveniji?

Je res tako težko pokukati iz te naše provincialne škatle in narediti nekaj plemenitega?