V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo je prepuščen državi. Vsakdo lahko vidi, kako privlači levico, da bi družbeni vzvodi davkov in regulative končali v državnih rokah. Dolgoročno bo to uničilo nacionalne države, kajti v tej zgradbi so družine človeške enote.
Družine so bistveni in osnovni gradnik trdne in uravnovešene družbe. To ni samo nauk Cerkve in prepričanje tistih, ki verjamejo v konservativne vrednote, temveč tudi stališče družb, ki se je razvilo v tisočletjih družbene prakse. Zakaj torej želi levica spodkopati to institucijo? Zdi se, da želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev.
Pred nastankom socialne države je za nego bolnih, starih, invalidov in brezposelnih večinoma skrbel skozi družinski sistem. Pravijo, da je mati otrokova prva učiteljica. Levičarska politika odvračanja otrok od njihovih staršev in starih staršev se zdi negativna v več ozirih. Demokratični trendi v mnogih evropskih državah so katastrofalni in nakazujejo na splošno upadanje števila prebivalstva. To privlači migrante zaradi resnične ekonomske stiske in tudi iskalce možnosti za socialno podporo. To obremenjuje davkoplačevalce, katerih odstotek upada, medtem ko se odstotek upokojencev in nezaposlenih povečuje.
Zanimivo je, da se je delež Slovencev med celotnim slovenskim prebivalstvom v zadnjih 60 letih dramatično zmanjšal, s 95 % leta 1961 na 83 % v letu 2001. Od takrat naprej v popisu prebivalstva o tem ni več podatkov. Sprašujem se, ali oblasti to ne skrbi, ali skrivajo še slabšo statistiko? Ali lahko delež Slovencev, živečih v Sloveniji, na podlagi zgornjega trenda pade pod 50 % in kaj bi to pomenilo za narod?
Kot evroskeptik seveda mislim, da bi Bruselj rad odpravil narode, toda ali so vprašali ljudi? Mar ni bil to tudi dolgoročen cilj v Jugoslaviji, ko so spodbujali (umetno ustvarjeno) srbohrvaštvo, ne glede na to, kaj so govorili o federalizmu? Tudi Sovjetska zveza je vedno bolj vsiljevala rabo ruskega jezika kljub drugačnim željam majhnih narodov.
Slabenje družine in naroda je prineslo razne druge prioritete, od katerih so mnoge pri velikem delu ljudi nezaželene. Naj jih naštejem nekaj, ki so na mnoge načine povezane s pojavom tako imenovane "generacije jaz". Abortus, ki je za nekatere metoda kontracepcije, operacije spremembe spola na račun državnega zdravstvenega zavarovanja, kozmetične operacije na račun države, manjše zaveze z registrirano poroko, več ločitev in razvez, razvrednoteno delo.
S psihološkega stališča to zmanjšuje pomembnost družine; če je odnos "najprej jaz" preveč prevladujoč, zmanjšuje tudi nagnjenost k dobrodelnosti in prepušča vsak problem ali težavo državi. Imamo tudi situacijo, ko se število otroških duševnih bolezni nenehno veča. Nenazadnje, denar je merilo uspeha in ne značaj ter obnašanje.
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo je prepuščen državi. Vsakdo lahko vidi, kako privlači levico, da bi družbeni vzvodi davkov in regulative končali v državnih rokah. Dolgoročno bo to uničilo nacionalne države, kajti v tej zgradbi so družine človeške enote.
Države kot sta Poljska in Madžarska so prepoznale to grožnjo in poskušajo nekaj storiti, čeprav so naletele na nasprotovanje bruseljskih birokratov in hegemonistov. Protidružinska politika ni igra, ki se konča z ničelno vsoto, ampak z negativno.