Razkrivamo

Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka

V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom 2014, kaj se lahko zgodi, če zemeljskega plina ne bo več? Pa tega, vsaj tako je videti, niso naredili. Politika se je v našem imenu skregala z Rusijo in brez alternativ postavila na kocko preživetje celotnih panog znotraj industrije ter dobrobit vseh državljank in državljanov Evrope. Z vstopanjem v konflikt med Rusijo in Ukrajino, nepripravljeni, kot smo, pa smo imeli za ustrezno pripravo časa 30 let in več, so bruseljski politiki postavili na kocko dobrobit EU, evra, ter celo življenja prebivalk in prebivalcev Evrope. 19 stopinj Celzija je kot lakiranje nohtov težko ponesrečenemu v avtomobilski nesreči. Priznati si je treba: EU politika nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka.

19.08.2022 22:50
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   Evropa   Rusija   plin   energenti   Slovenija   vojna   Ukrajina  

Danes nalagati strateške zdrse evropske in primarno nemške politike zadnjih 30 let in tudi več nam v gospodarstvu in nam, davkoplačevalcem, je, milo rečeno, perverzno.

Da je plin pomemben, vemo že dolgo časa. A da je tako zelo pomemben, smo se začeli zavedati pravzaprav šele pred kratkim, tj. z nastopom energetske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini 24. februarja letos. Trendi resnih motenj na energetskem trgu so bili vidni v zadnjem kvartalu lanskega leta, poznavalci energetskega trga pa so napovedovali potencialne motnje na tem trgu že sredi lanskega leta. Danes precej bolje vemo, kje vse se plin uporablja, kot smo to vedeli pred energetsko krizo. Kajti dokler plin - ali pa bencin oziroma nafta, elektrika, voda in številne druge dobrine, ki jih jemljemo danes kot samoumevne - je, ga sploh ne opazimo, se ne zavedamo pomene te dobrine. Sprememba se zgodi, ko ga ni več. Takrat je vse narobe; ampak ko to ugotovimo, je običajno že prepozno. To je tipičen primer t.i. higienika: dokler stvari so, jih ne opazimo, jih ne cenimo, ker preprosto so. Tako kot na primer toaletni papir: če ga ni, ko ga potrebujemo, je vse narobe … A takrat je žal prepozno in skrajno neprijetno. O razpoložljivosti nekega higienika ne razmišljamo, predvsem pa ne delamo na potencialnih negativnih scenarijih ter s tem povezanih korektivnih ukrepih.

 

Do nedavnega energenti pri kalkulaciji bazne cene industrijskega polizdelka v industriji niso predstavljali velikega odstotka v stroških. Pri kalkulaciji v industriji moraš svojemu kupcu tipično pokazati sestavo cene; temu rečemo v industrijski latovščini CBD oziroma Cost Break-Down (slovensko: odprta kalkulacija). Celo več, v industriji običajno dobimo preglednico kar od kupca, v katero moramo vpisati vse elemente, od uporabljenega oz. zahtevanega materiala, vloženega dela, uporabljene primarne in sekundarne tehnologije (tipično gre tu za strojno uro uporabljene proizvodne opreme v različnih tehnoloških postopkih, v katero so že vključeni energenti), tehnološki cikel, zagonski in tehnološki izmet, upoštevani stroški razvoja, logistike, kakovosti etc. V takšnih tabelah običajno vpiše kupec v naprej dovoljene (?!) splošne stroške ("overhead"), dovoljene marže v procentih itn. Vse je odvisno od sofisticiranosti kupca in njegovega mesta v verigi dodajanja vrednosti: T1, T2, T3 etc. (Tier 1 oz. končni kupec ali OEM, T2 dela za T1 in je npr. dobavitelj celovitih vgradnih sklopov za T1 itn.).

 

 

Kaj je spremenila energetska kriza

 

Danes tako delajo ne samo avtomobilisti, temveč se je ta praksa razširila v druge panoge (tudi Ikea pa industrija bele tehnike etc.). Skratka, popolna preglednost stroškov, zato da lahko takšen kupec lažje in hitreje primerja stroške materiala, različnih tehnoloških korakov in celotne vrednostne verige med različnimi ponudniki. Ponudniki takšnih industrijskih (pol)proizvodov uporabljamo podobno opremo v proizvodnji, material je predviden (razen v redkih primerih), učinkovitost proizvodnje je praktično normirana v naprej, marže so dovoljene do določenega odstotka; dejansko se lahko ločujemo od tekmecev primarno v hitrosti razvoja (če ti je zaupan), procesa industrializacije do odobritve oziroma sprostitve takšnega izdelka za serijsko proizvodnjo, izdelave in dobave takšnih proizvodov. V industriji tako šteje predvsem hitrost in zanesljivost dobav; kakovost je kar sama po sebi umevna, saj moramo v industriji pogosto pristajati na blizu nemogoče ravni kakovosti, npr. ppm (ali število slabih kosov na milijon dobavljenih kosov) v višini 5 ali tudi manj ppm.

 

V preteklosti je bila ena od pomembnih spremenljivk v zgornji kalkulaciji uporabljen material, ki je odvisen od borznega gibanja. Tipično gre tu za aluminij, baker, cink, jeklo itd. V kalkulaciji smo tako upoštevali. t.i. bazno ceno uporabljenega materiala, ki je bila popravljena za razliko do trenutno veljavne borzne materiala, vendar smo glede na nizko volatilnost trga v preteklosti (nekje do leta 2020) tako cene lahko popravljali (navzgor, a tudi navzdol) do dvakrat na leto, šele pred kratkim pa že na kvartalni osnovi, torej štirikrat letno.

 

Z nastopom energetske krize pa sta se pojavila dva momenta: (1) nora spremenljivost na borzi, ki je potisnila "bazne" materiale v višave, kot jih že dolgo nismo poznali. To je prisililo nas v industriji, da smo začeli z mesečnim spreminjanjem cen; to je sicer bolj želja kot pa realnost, a je vse odvisno od posameznega podjetja in njihovega znanja, sposobnosti in moči pogajanja s svojimi kupci.

 

 

Aluminum - 2022 Data - 1989-2021 Historical - 2023 Forecast - Price - Quote - Chart (tradingeconomics.com)

 

 

Drugi moment pa je, da smo pričeli upoštevati tudi (2) uporabljeno energijo v proizvodnem procesu v svojo kalkulacijo, kar pred tem ni bilo potrebno. Večina podjetij je do energetske krize kupovala električno energijo po stabilnih, dolgoročnih cenah, ki je bila vsaj v Evropski uniji med seboj zelo primerljiva. A če smo prej kupovali električno energijo po cca. 65 do 75 EUR/MWh, je zdaj slika popolnoma drugačna.

 

 

HUDEX (dostop do strani 12.07.2022)

 

 

Električna energija se je podražila za faktor 4 do 5 in tudi več (!!). Glede na sklenjene pogodbe v zadnjem kvartalu (Q4)leta 2021 in prvi polovici (H1) fiskalnega leta 2022 so tako energetsko intenzivna podjetja na veliki preizkušnji. Nekatera so uspela skleniti pogodbe še pravi čas in imajo ceno cca. 120 EUR/MWh, kar je bilo ob času sklenitve pogodbe (Q4 2021) skorajda abotno drago; direktorji podjetji so takrat noreli na svoje nabavnike, češ da so sprejeli podražitve električne energije za faktor 2. Danes so taisti nabavniki heroji, saj imajo drugi ceno med 180 EUR/MWh do cca. 250 EUR/MWh, če so jo sklenili še v H1 2022 (pa še to za dve do tri leta!), ostali pa imajo zdaj resnično težave … (glej spodaj). Vsi drugi, ki kupujejo električno energijo na t.i. spot trgu (tj. kupovanje po dnevnih cenah na podlagi borze), jo kupujejo med cca. 350 EUR/MWh pa vse do 500 EUR/MWh. Večina v zadnji skupini še vedno čaka, da se bo situacija v Ukrajini hitro umirila, da bodo sankcije Rusiji odpravljene, da bo kmalu vse tako, kot prej. Strategija čakanja pa se večini do sedaj še ni izplačala. Bomo videli.

 

Mnogi industrijski proizvajalci teh cen ne morejo več prenesti naprej na kupca, ker so imeli priložnost za to v H1 2022, pa je niso pravočasno izkoristili, saj so vsi računali na hitro končanje vojne (ali pa so preprosto špekulirali). OEM (Original equipment manufacturer) pa ne bodo sprejemali cen nad 200 EUR/MWh, kar lahko trenutna situacija mnoga podjetja pripelje preko roba rentabilnosti poslovanja. Zaradi tega bo zelo pomembno, kako bodo države stabilizirale energetske trge za svoja podjetja in ustanove. To sicer lahko naredijo, kot na primer Francija, ki se je začela zapirati sama vase in se počasi izklaplja iz energetskega sistema EU (saj so vendarle Francozi jedrna EU država in na Orwellovi živalski farmi velja, da so nekatere živali pač bolj enakopravne kot druge), kjer ceno elektrike določajo plinske elektrarne, ki se vklapljajo večinoma za hitro izravnavanje energetskega sistema (pri nas za to uporabljamo plinsko elektrarno Brestanica). 

 

S pričetkom vojne v Ukrajni konec februarja 2022 pa je cena plina eksplodirala.

 

HUDEX (dostop do strani 07.08.2022)

 

 

Vsi uporabniki plina smo ugotovili, da ima lahko plin tudi drugačno vrednost. Spoznali smo, kakšna je vrednost higienika, ko tega ni več (trenutno je sicer dovolj plina, a se celotno evropsko prebivalstvo, z industrijo na čelu, dnevno psihira, da plina ne bo več …). Plin je ključni energent v mnogih industrijah, kar danes politika šele odkriva in se pričenja zavedati prepletenosti industrij in regij.

 

Popolnoma druga zgodba pa je plin, ki ga uporabljamo v industriji za proizvodne procese, torej ne za generiranje električne energije. Če vse države v EU tako ali drugače proizvajajo vsaj del, če ne celo večji del električne energije same, doma, brez plina, torej na klasičen način (hidroelektrarne, termoelektrarne, jedrske elektrarne, zdaj tudi deloma že z obnovljivimi viri), je zemeljski plin doma večinoma zunaj EU; gre za večje količine zemeljskega plina, ki jih komercialno že dolgo in poceni (!) uporabljamo tako v industriji kot v zasebnih gospodinjstvih za ogrevanje domov in javnih zgradb.

 

 

Basins-oil-fields-gas-Europe-Russia-Central.jpg (2000×1240) (britannica.com) (dostop 07-08.2022)

 

 

Geopolitični vidik plina

 

Večina plina pride k nam danes iz Rusije. Ta država je z naskokom največji in glede na že zgrajeno infrastrukturo tudi najbolj pomembnejši dobavitelj plina v EU. Infrastruktura se seveda ni zgradila preko noči, temveč je rasla in nastajala nekje od leta 1950 dalje: v tejle povezavi (vir) najdete prikaz zgodovine gradnje in razvejanost plinskega sistema.

 

 

Zaradi relativne bližine in že zgrajene infrastrukture je ruski plin tudi najcenejši; o cenah plina se do pred povečevanjem napetosti med Ukrajino in Rusijo nismo pogovarjali, kot tudi ne od pričetka oboroženih spopadov v področju Donbasa od 2014 dalje ne. Pa bi se morali.

 

Na sliki spodaj je prikazano, kako močno je EU vpeta v distribucijski sistem zemeljskega plina, ki izvira v Rusiji oziroma na ozemlju Ruske federacije

 

 

Screenshot 2022-07-31 at 08.50.40.png

Povzeto na spletni strani BBC 31.07.2022

 

 

Če vemo, da je plin tako pomemben za naše normalno funkcioniranje, potem je zelo pomembno, da naredimo vse, da so dobave plina zagotovljene dolgoročno, tako (1) tehnično, (2) komercialno kot (3) politično.

 

Za vsakega od omenjenih vidikov moramo imeti pripravljene ne samo različne scenarije reševanja težav in preprek, temveč tudi alternative, ki jih uporabimo takoj, ko pride do zastoja. Na primer, če se zdaj izgovarjamo (izgovarjajo), da je pretok zemeljskega plina preko Severnega toka 1 (NordStream 1) onemogočen, ker je ena turbina na popravilu v Kanadi, pa zaradi sankcij proti Rusiji ne more priti pravočasno nazaj, se lahko samo vprašamo, kako to, da ni rezervna turbina že tam, da bi jo v primeru okvare lahko takoj zamenjali? V industriji moramo imeti vse kritične elemente podvojene; navkljub vsej histeriji glede vitke proizvodnje ugotavljamo, da je najdražji tisti element, ki ne pride pravočasno ali v zadostni količini na mesto nadaljnje uporabe. Pred tem pa se koljemo z nabavniki na tretji, včasih celo na četrti decimalki glede prodajne cene … Zdaj so industrijski kupci pripravljeni na kompromise, ki so bili pred to energetsko krizo preprosto nepredstavljivi. Zaloge niso več najhujša kletvica v podjetju… Zdaj si vsi industrijski kupci gradijo zaloge "za vsak slučaj" (!?!).

 

Od zgornjih treh elementov je seveda najbolj kritičen politični vidik: politiki pogosto rečejo stvari, ki jih ne razumejo dobro, se ne zavedajo njihovih posledic, predvsem pa za svoje besede in ravnanja ne nosijo posledic (več o tem si lahko preberete v knjigi Nassima Taleba Skin in the Game (vir), ki je celo prevedena v slovenščino (vir).

 

Vsi ostali, ki nismo v politiki, za svoje besede in za svoja dejanja odgovarjamo, pogosto z vsem svojim premoženjem. Predstavljajte si, kako bi se retorika politikov spremenila, če bi za upravljanje države zastavili vse svoje premoženje, kar moramo narediti v podjetniškem sektorju pri sklepanju velikih pogodb z bankami. Poanta je, da dokler ni ustreznih alternativ, se politiki ne smejo obnašati arogantno, kar smo v primeru EU, Evropske komisije ter celo Slovenije do Rusije v času konflikta v Ukrajini, pa tudi pred tem (!!) že večkrat videli. Izjave kot "mi se ne pustimo izsiljevati", so v današnjem kontekstu ne samo popolnoma nerelevantne, pač so tudi zelo škodljive. Posledice nosimo prebivalci EU, politika pa ne.

 

Takšne izjave lahko izreka politika, ko so podpisane pogodbe z alternativnimi dobavitelji, ko je zgrajena ustrezna infrastruktura, ko so izpeljane prve testne dobave. Pa tudi potem se je dobro ograditi od tako izključujočih, agresivnih in celo ponižujočih izjav, ki poškodujejo medsebojne in meddržavne odnose ne samo za več let, ampak celo za desetletja. Plin na ozemlju današnje Rusije je tam nastajal precej pred nastankom naše civilizacije in bo še vedno tam tudi dolgo po koncu EU in Rusije, vsekakor pa bo dolgoživost in uporabnost plina trajala precej dlje, kot so mandati današnjih politikov.

 

 

Strateški in taktični vidik plina

 

Na vseh poslovnih šolah po celem svetu danes učijo strategijo na podlagi koncepta harvardskega profesorja Michaela Porterja, ki je že leta 1979 razvil idejo o tekmovalnih silah v (industrijski) panogi, ki določajo stopnjo dobičkonosnosti panoge in tekmecev v neki panogi:

 

Porter's Five Forces Analysis - Learn Business Concepts

 

 

Zgornjim petim silam v panogi (1) pogajalska moč dobaviteljev, (2) pogajalska moč kupcev, (3) nevarnost vstopa novih tekmecev, (4) nevarnost nadomestkov ter (5) tekmovalnost v panogi, so kmalu dodali še dodatno silnico, (6) socioekonomski vidiki (država, regulativa, sindikati, okoljske zahteve etc.)

 

Zgoraj prikazani koncept je eden najbolj prepoznavnih in uporabljanih modelov pri oblikovanju strategije podjetja, regije, držav itn. Seveda Strateški koncept petih sil ni edini, obstajajo številni drugi, ki ga bodisi dopolnjujejo bodisi mu oporekajo v posameznih točkah, a to ni predmet tega prispevka. Poanta zgoraj sta besedni zvezi "(strateško) pozicioniranje" ter "pogajalska moč". Ko so vprašali Warrena Buffeta, najuspešnejšega investitorja, v kakšna podjetja najraje vlaga, jim je odgovoril, da v podjetja, ki imajo okrog sebe zgrajen "grajski zid, ki je dodatno zaščiten z vodnim okopom ter dvižni mostom, da sovražniki ne morejo priti do njega".

 

Plin je danes uporabljen kot najcenejše in najbolj učinkovito sredstvo za hiter dvig temperature; (zemeljski) plin uporabljamo praktično povsod: doma za gretje in kuhanje, v javnih ustanovah za gretje, v industriji, pekarstvu, za sušenje koruze, za steklarstvo in še marsikje, česar se niti ne zavedamo, saj je plin vsaj do sedaj spadal med higienike. Plin je preprosto bil in bil je poceni. Preteklik: bil je.

 

 

Plin kot orožje

 

Okrog zemeljskega plina je bila razvita celotna industrija, ne samo od razvoda in dobav plina (glej slike zgoraj), temveč strojev in opreme v industriji (primarno razni ogrevalni kotli), ki potrebujejo (zemeljski) plin za svoje delovanje. Plin je pogosto zamenjal druge vire zaradi svoje cenenosti in dostopnosti; plin je pogosto tudi substitut za elektriko (tehnološko velja seveda tudi obratno, a je bilo to s cenovnega vidika sedaj neracionalno). Tako je plin osvojil ogromen tržni delež v panogi energentov, ki pa zdaj ni enostavno, predvsem pa ne hitro nadomestljiv.

 

Vsega tega se zavedamo ne samo v industriji kot uporabniki, tega se zavedajo distributerji plina, ki iščejo alternative plinu, a se zavedajo tega tudi sami proizvajalci plina, od Rusov do Arabcev pa Norvežanov do Američanov, Sredozemlja etc. Vsakdo želi v tej zgodbi svoj delež zaslužka, svoj tržni delež. A razmišljati o tem šele po 24. februarju 2022 je neodgovorno, impotentno ter preprosto noro! Če se je Evropa začela navajati na ruski plin še globoko v času obdobja železne zavese, je že tedaj obstajala nevarnost, da bo režim tedanje ZSSR lahko nekoč zaustavil plin in ga uporabil za svoje politično orodje (da ne bo pomote: kaj pa naša odvisnost od članic OPEC ter nafte, pa polprevodnikov v Tajvanu, pa redkih kovin v Afriki in Rusiji in na Kitajskem in še…?). Razen morda Tajvana, niti ena od omenjenih držav ni ne demokratična ne prijateljska in vse države zasledujejo primarno lastne interese, pa vendar poslujemo z njimi. Kljub vsemu sta tako EU kot današnja Rusija zgradila plinsko omrežje, za katerega danes nimamo pravih nadomestkov.

 

Apel, celo ukaz Evropske komisije za zmanjšanje temperature v notranjih prostorih na samo 19 stopinj Celzija ter zahteva, da države zmanjšajo porabo za 15 %, je … (vzdržal se bom zapisa neustreznih primerjav z ustreznimi pridevniki). Določena podjetja lahko znižajo porabo plina ali ga celo nadomestijo. Mnoga pa ne! Za mnoga energijsko zahtevna podjetja bi pomenilo zmanjšanje proizvodnje za 15% celo korak preko roba preživetja, saj morajo obratovati 24/7 in z vsaj 85 % celovito izkoriščenostjo strojne opreme. Manjša in energetsko neintenzivna podjetja se sicer lahko prilagodijo, a tudi to ne bo pomagalo, če se bodo začele rušiti oskrbovalne verige; mnogi so namreč prepričani, da so varni, saj ne uporabljajo plina ali pa ga uporabljajo zelo malo.

 

Spodaj simbolna ponazoritev medsebojne odvisnosti in poenostavljeno pojasnilo:

 

 

 

Predstavljajte si, da je modri okvir na desni OEM, na primer Volkswagen. Kot je pred kratkim pojasnil Marko Golob, nekdanji direktor in eden od lastnikov LTH, našega največjega proizvajalca aluminijastih ulitkov, bi njihova nedobava teh ulitkov zaustavila Volkswagen. Podobno velja za druga večja, srednja in tudi manjša podjetja, ki so znotraj pomembnih oskrbovalnih verig. Predstavljajte si, da je npr. LTH iz Škofje Loke prvi (Tier 1) ali pa drugi dobavitelj (Tier 2, označen na skici zgoraj z rumeno). Poanta je, da težave LTH ali kogarkoli drugega v tej verigi (!), ki se potencialno lahko zaustavi zaradi objektivnih razlogov pri sebi ali pri svojih dobaviteljih, pomembno vpliva na celotno vrednostno verigo. Če se npr. zaustavi Volkswagen, ker bi imel težave eden od večjih podsistemov v Sloveniji (ali kjerkoli drugje), ima to vpliv tudi na vse druge dobavitelje, ki niso npr. odvisni tako močno od dobav plina ali povišanja cen električne energije.

 

Če npr. Volkswagen ne dobi ulitkov od LTH, potem ne potrebuje podsestavov ali drugih vgradnih kosov od drugih dobaviteljev. Vse se zaustavi! Kdor misli, da je izoliran v tej vojni in da se ga dobavljivost plina ali norih cen električne energije ne tiče (ali pa dobavljivost polprevodnikov, inflacija etc.), je pač v grenki zmoti. Bolj smo vsi povezani in medsebojno odvisni, kot to vemo ali si priznamo. Zato ideje dela domače ali evropske politike, da bomo pač zaustavili del energijsko zahtevne industrije in da bomo s tem rešili problem zmanjšanih ali celo prekinjenih dobav zemeljskega plina iz Rusije, zveni naivno in neodgovorno. Ampak, kdaj pa so še politiki odgovarjali za svoje napačne odločitve in svoje zgrešene akcije? Poglejte samo fiasko Brexita in posledice za Borisa Johnsona ali Nigela Faragea.

 

Industrijo in prebivalstvo se poziva k varčnosti in iskanju alternativ za zemeljski plin. Ta poziv sam po sebi niti ni tako napačen, vendar ga vsi igralci v industriji ne morejo izpeljati, zanesljivo pa ga ne morejo ne hitro ne poceni. Tudi ustanove in ljudje, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje na zemeljski plin, so ujetniki takšnega sistema. Temu v strategiji rečemo lock-in your customer (da je kupec zaklenjen v nek sistem).

 

 

Kaj pa utekočinjen zemeljski plin?

 

Ena od možnosti nadomeščanja zemeljskega plina iz Rusije je utekočinjen zemeljski plin. A pri tem ne pozabimo, da gre za dodatne stroške izgradnje infrastrukture za utekočinjanje plina, prevoz utekočinjenega plina, hranjenja plina v ustreznih rezervoarjih (v našem primeru je to Krk ali tisti, ki ne obstaja v Tržaškem zalivu), prevoz utekočinjenega plina do uporabnikov in ponovno uplinjanje tekočega plina na končni lokaciji uporabnika.

 

Vsi zgornji koraki, kakšnega sem tudi izpustil, povzročajo stroške, ki jih zemeljski plin po obstoječih ceveh nima! Torej bo plin iz škrilavcev iz ZDA in drugod naenkrat možna opcija? Seveda lahko tu izračunamo ogljični odtis podaljšanja vrednostne verige v primeru plina, ki je zdaj pač (občutno) večji, kot pa tisti plin, ki pride k nam po ceveh. 

 

Druga možnost so nove povezave s cevmi iz območij, ki so manj sovražna do nas oziroma so bolj politično sprejemljiva, npr. zalivske države ali pa Alžirija (to možnost smo sicer imeli, a smo jo 2008 zaustavili, kar je bila politična odločitev brez posledic za takratne odločevalce), seveda med drugimi možnostmi, kot so popolnoma lokalno črpanje plina (Hrvaška je že naredila ustrezen načrt, pri nas v Prekmurju smo vse skupaj zaustavili, Grčija in Turčija se prerekata, čigav je plin okrog Cipra etc.). V tujih poročilih sem zasledil, kako ne Katarci ne Savdijci ne Alžirci niso pretirano navdušeni nad izgradnjo in (ali) razširitvijo ustrezne infrastrukture za EU; vsi namreč vedo, da je plin na agendi zelenih naslednji za "odstrel". Zakaj bi torej zalivske države tako benevolento priskočile na pomoč Evropski uniji?

 

Prehod iz zemeljskega plina v utekočinjen plin iz nafte je naslednja alternativa, a je povezan z drugačno tehnologijo gorilnikov, predelavo obstoječih peči ter izgradnjo ustrezne infrastrukture za hranjenje in razpečevanje plina znotraj podjetij. Kaj se zgodi ob porušenem povpraševanju in ponudbi, ve vsak študent ekonomije. Zalogovnikov za plin pri nas ni več moč dobiti, projekti so se zelo podaljšali, izvedbena moštva so močno okrnjena, podjetja nimajo pripravljene ustrezne podlage za umeščanje takšne infrastrukture pri sebi. Podjetja tudi nimajo prostih denarnih sredstev, saj je obdobje Covida izjemno izmučilo številne panoge, banke pa kot banke podpirajo nakupe nepremičnin in stvari, ki jih (delno) razumejo – industrije in njenih potreb skorajda ne razumejo, razen v redkih primerih.

 

Nekatere peči na plin je možno tudi predelati na elektriko, a se tudi tukaj pojavljajo objektivne ovire, kot npr. inštalirana priključna moč obstoječih transformatorskih postaj, ki jih je treba povečati, pa zato ni možnosti znotraj omrežij ali zadostne priključne moči na omrežje ipd. Ali pa vse skupaj traja neskončno dolgo in je zbirokratizirano do obisti! Pri tem seveda predpostavljamo, da je električne energije dovolj na voljo in da je ta alternativa cenovno primerljiva s plinom. Po mojem vedenju v obeh primerih temu ni tako! V več primerih pa plina zaradi hitrosti dviga na visoke temperature ne moremo nadomestiti z elektriko.

 

 

Kaj vse gre (še) lahko narobe

 

Rusi so nas v EU navlekli«na plin, točno tako kot je OPEC prepričal vse države c nafto, Kitajska v svoje proizvodne kapacitete, Amerika na Microsoftove proizvode, Google storitve in Facebook, Nemci na SAP in njihovo strojno opremo za industrijo etc. (pametni dobavitelji so nas, kupce, lock-in). Ko postaneš odvisen od neke tehnologije ali materiala, surovine ali neke regije, je treba potem pazljivo negovati medsebojne odnose. Ali pa zgraditi ustrezne alternative. Pravočasno! In te alternative morajo biti cenovno, kakovostno ter količinsko tudi primerljive (nič ne pomaga, če je plin iz škrilavcev dva- in večkrat dražji kot sedanja opcija zemeljski plin po plinskih cevovodih). Alternative zemeljskemu plinu vsekakor so, vsaj v tehnološkem smislu, ne pa tudi v cenovnem pogledu. Kaj šele iz vidika projektne izvedbe: to, kar potrebujemo zdaj, bi morali imeti že vse postavljeno. Pa ni! Ker pač nihče od politikov ni predvidel konflikta in vojne, kot jo imamo danes. Mar res ne? Se nihče od politikov ni usedel in prebral knjige The Black Swan Nassima Taleba? (Tudi ta knjiga je že prevedena v slovenščino).

 

V industriji uporabljamo orodje, s pomočjo katerega ocenjujemo tveganja, bolj ali manj predvidljiva. Temu orodju rečemo FMEA analiza (Failure Mode and Effects Analysis). Iz tega orodja je danes narejena cela znanost, tudi večdnevni seminarji in zahtevni izpiti (FMEA analiza je tudi sestavni del avtomobilskega standarda IATF). Izjemno kratek povzetek tega orodja: gre za procesno analitično orodje, s pomočjo katerega ugotavljamo, kaj vse gre lahko narobe, od načrtovanja do izvedbe in dostave proizvoda/storitve, kakšen je negativni učinek potencialne napake in kaj lahko naredimo za preprečevanje negativnih scenarijev.

 

V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom 2014, kaj se lahko zgodi, če zemeljskega plina ne bo več? Pa tega, vsaj tako je videti, niso naredili. V industriji imamo načelo dvojnega vira (dual sourcing), kjer zaradi potencialnih težav in nepredvidljivih okoliščin neko (proizvodno) podjetje ne sme biti odvisno samo od enega samega dobavitelja. Ta praksa nas že dolgo spremlja v industriji in veliki kupci so zelo pazljivi, preden zaupajo 20 % ali več svojega posla nekemu dobavitelju. Slednjega takšni potencialni kupci natančno pregledajo in gredo v takšne podrobnosti, kot so požarna in potresna ter celo poplavna varnost, redundančni sistemi energije, redundančne proizvodne kapacitete (poznam primer v Kanadi, kjer je potencialni dobavitelj OEM moral dokazati celo redundančno tovarno, v primeru, da mu ena od obeh tovarna zgori!), usposobljenost in fluktuacija kadra, vpetost in odvisnost od socio-ekonomskega okolja, finančno zdravje, kreditno sposobnost podjetja, tudi primerno lastništvo (OEM ne marajo imeti dobaviteljev, kjer so znotraj institucionalni lastniki, ki molzejo podjetje in ga želijo ob prvi priliki prodati) in v svoje pogodbe zapišejo celo klavzule, da imajo pravico ob nenadni menjavi vodstva ali lastništva tudi zaustaviti nakupe in odstopiti od pogodbe.

 

Kaj od zgornjega je naredila nemška politika, evropska politika glede zemeljskega plina in številnih drugih stvari (na primer kitajska invazija na Tajvan in učinek zaustavitve največje tovarne za polprevodnike na svetu, podjetja TSMC etc.), če se je tako bala ruskega prevrata oziroma ruske agresivnosti? Česa politika ni naredila, pa bi morala? Kaj je taista politika delala, pa ne bi smela? Koliko časa nas zahodni mediji pumpajo z negativno podobo ruskega predsednika in Rusov samih? Če so taki zlodeji, kaj ste naredili, da bi nas zaščitili?? J"e vous accuse!"

 

Danes nalagati strateške zdrse evropske in primarno nemške politike zadnjih 30 let in tudi več nam v gospodarstvu in nam, davkoplačevalcem, je, milo rečeno, perverzno. Danes priljubljen izraz za to pa je "skrajno zavržno dejanje". Politika se je v našem imenu skregala z Rusijo in brez alternativ postavila na kocko preživetje celotnih panog znotraj industrije ter dobrobit vseh državljank in državljanov Evrope. Pa tudi širše. Z vstopanjem v konflikt med Rusijo in Ukrajino, nepripravljeni, kot smo, pa smo imeli za ustrezno pripravno časa 30 let in več, so bruseljski politiki postavili na kocko dobrobit EU, evra ter celo življenj prebivalk in prebivalcev Evrope. 19 stopinj Celzija je kot lakiranje nohtov težko ponesrečenemu v avtomobilski nesreči. Priznati si je treba: EU politika nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka. Politika očitno ne študira (dovolj?) knjig o strategiji in vojaški strategiji, o t.i. change managementu, o geopolitiki, o lastni kulturi in kulturi naših neposrednih sosedov, ne prebirajo knjig Taleba ali Porterja, očitno premalo šahirajo in preveč igrajo poker, a ne z lastnim vložkom! Nikoli več ne bo tako, kot je bilo morda v tem primeru celo velja. A politiki v tej zgodbi ne nosijo osebnih, družinskih in premoženjskih posledic. Vsi ostali pa jih.

 

Mark Stemberger je direktor Agis Technologies d.d..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.402
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.067
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427