Razkrivamo

"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."

Politični voditelji se redno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri reševanju mednarodnih problemov. Realisti ponavadi poudarjajo, da se morajo politični voditelji neizogibno pogajati z diktatorji, da bi zaščitili interese svojih državljanov. Na drugi strani pa borci za človekove pravice oziroma moralisti poudarjajo, da morajo politični voditelji potegniti jasno mejo do diktatorjev, ki imajo slabe izkušnje s človekovimi pravicami, in da ne bi smeli izdati žrtev omenjenih diktatorjev zaradi gospodarskih ali geopolitičnih koristi svojih držav.

21.08.2022 21:27
Piše: T-Fai Yeung
Ključne besede:   Joe Biden   ZDA   Mohamed bin Salman   Savdska Arabija   Jamal Khashoggi   avtokrati   energija   plin   Rusija   Ukrajina   Evropa   morala   CIA   MBS   Turčija   Recep Tayyip Erdogan   Iran   Donald Trump   NATO

Rusija je zatirala disidentske novinarje in aktiviste za človekove pravice že dolgo pred invazijo na Ukrajino, vendar proti Putinu in njegovi eliti niti Evropa niti ZDA nista uvedli obsežnih sankcij ali pospešili svojih prizadevanj za energetsko neodvisnost, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije.

 

Julija je Joseph Biden kot predsednik Združenih držav Amerike prvič obiskal Izrael in Savdsko Arabijo. Znano je, da je bil glavni cilj potovanja prepričati slednjo, naj poveča proizvodnjo nafte, da bi ublažila pritisk, ki ga povzročajo naraščajoče svetovne cene energije. Vendar velja spomniti, da ko je Biden Savdsko Arabijo leta 2019 kaznoval za umor disidentskega novinarja Jamala Khashoggija, jo je opisal kot bolno, izobčeno državo, in dodal, da nima kratkoročnih načrtov za srečanje s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom (MBS), dejanskim vladarjem Savdske Arabije. Zato ni presenetljivo, da je bil predsednik Biden deležen ostrih kritik ne le zato, ker Savdske Arabije ni spodbudil k povečanju proizvodnje nafte, ampak tudi zato, ker se je prijateljsko pozdravil s kronskim princem bin Salmanom. Kljub temu nekateri trdijo, da so kritike neupravičene; navsezadnje je bil Zahod kot celota tisti, ki je Bidna postavil v tako neroden položaj.

 

Preprosto povedano, politični voditelji se – kot je bilo pogosto navedeno v preteklih analizah inštituta IFIMES – redno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti moralen pri reševanju mednarodnih problemov. Realisti ponavadi poudarjajo, da se morajo politični voditelji neizogibno pogajati z diktatorji, da bi zaščitili interese svojih državljanov; borci za človekove pravice (moralisti) pa poudarjajo, da morajo politični voditelji potegniti jasno mejo do diktatorjev, ki imajo slabe izkušnje s človekovimi pravicami, in da ne bi smeli izdati žrtev omenjenih diktatorjev zaradi gospodarskih ali geopolitičnih koristi svojih držav.

 

 

Ameriški dvojni standardi in turški pragmatizem

 

Po eni strani je Bidnova administracija razkrila zaupno poročilo Cie, v katerem je bilo ugotovljeno, da za umorom Jamala Khashoggija stoji savdski prestolonaslednik, po drugi strani pa ZDA bodočega savdskega kralja osebno niso nikoli sankcionirale, temveč le druge, ki so sodelovali pri umoru. Ta odziv je sprožil kritike tako realistov kot moralistov. Realisti so trdili, da bi razbesnenje MBS v bližnji prihodnosti škodilo ZDA, medtem ko so moralisti neuspeh, da bi proti MBS uvedli neposredne kaznovalne ukrepe, obsodili kot hinavščino.

 

 

"Z vidika dajanja prednosti človekovim pravicam se Bidnovo srečanje z MBS razume tako, kot da so Američani požrli svojo besedo in se predali diktatorju."

 

 

Glede obiska ameriškega predsednika v Savdski Arabiji nekateri realisti menijo, da se je Joseph Biden ustrelil v nogo, medtem ko drugi menijo, da lahko Bidnova poteza dolgoročno pomaga ameriško-savdskim odnosom, čeprav je kratkoročno ponižujoča. Z vidika dajanja prednosti človekovim pravicam se Bidnovo srečanje z MBS razume tako, kot da so Američani požrli svojo besedo in se predali diktatorju.

 

Omeniti velja, da je imela Turčija pomembno vlogo pri tem, da je Khashoggijev umor prišel v središče svetovne pozornosti; vendar je težko reči, ali je bil njihov motiv za to početje povsem altruističen. Takrat so ZDA močno kritizirale turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zaradi kršitev človekovih pravic doma, Turčija pa je bila predmet ameriških sankcij. Razkritje Khashoggijevega umora bi lahko bilo preračunljiv poskus osramotitve ZDA: če bi se ZDA odločile kaznovati Savdsko Arabijo, bi utrpele geopolitične izgube, če pa bi tolerirale dejanja Savdske Arabije, bi svetu pokazale, da imajo ZDA dvojne standarde, ko gre za človekove pravice.

 

Turčija je prav tako upala, da bo primer uporabila za spodkopavanje savdskega vodstva v muslimanskem sunitskem bloku. Glede na hitro poslabšanje gospodarskega položaja Turčije v zadnjih mesecih mora Erdogan nujno razbremeniti odnose s sosednjimi državami. To je delno razlog, zakaj je Turčija prekinila sojenje za umor Khashoggija, aprila predala primer Savdski Arabiji in junija pozdravila prestolonaslednika Mohameda bin Salmana na uradnem obisku v Ankari. To je le nekaj primerov turške opustitve pravičnosti zaradi lastnih politično-ekonomskih koristi. Kot tak je bil Bidnov obisk nekoliko manj nečasten kot Erdoganovo vedenje, ker ZDA vseeno niso preklicale svojih sankcij. Glede na to, da se ZDA razglašajo za vodilne pri obrambi človekovih pravic po svetu, je Bidnovo kompromisarstvo vseeno sprožilo hude kritike.

 

 

Energetska in podnebna kriza nista samo Bidnova krivda

 

Seveda je nepošteno kriviti samo Bidnovo administracijo za ustvarjanje velikih kriz, s katerimi se trenutno sooča Zahod. Na primer, Rusija je zatirala disidentske novinarje in aktiviste za človekove pravice že dolgo pred invazijo na Ukrajino, vendar proti Putinu in njegovi eliti niti Evropa niti ZDA nista uvedli obsežnih sankcij ali pospešili svojih prizadevanj za energetsko neodvisnost, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije. Poleg tega po umoru Khashoggija nobena evropska država ni obljubila, da bo bojkotirala energijo Savdske Arabije, kot so to storile ZDA. Zato lahko rečemo, da zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov.

 

 

"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."

 

 

Po tem standardu Biden ni nujno bolj hinavski od katerega koli drugega politika v zahodnem bloku. Nedavna energetska kriza, ki jo je povzročila uvedba sankcij Zahoda proti Rusiji, je pravzaprav posledica njihove dolgoletne prakse obravnavanja hudičev, dealing with devils. Moralno odgovornost bi torej morali skupaj deliti njihovi voditelji.

 

Dodati je treba, da zunanje politike Zahoda pogosto ne vodijo zgolj človekove pravice ali interesi. Dejansko sta ZDA in Evropska unija podpisnici skupnega celovitega akcijskega načrta iz leta 2015 (tako imenovani Iranski jedrski sporazum) kljub razvpiti zgodovini Irana glede usmrtitev disidentov v zadnjih 35 letih. Prvotni namen sporazuma je bil uporabiti normalizacijo trgovine kot vabo, da bi zvabili Iran v postopno opustitev razvoja jedrskega orožja in izboljšanje domačih človekovih pravic. Vendar pa Zahod dogovora ni sklenil na predpostavki, da se bodo človekove pravice v Iranu bistveno ali čez noč izboljšale, temveč je sklepal kompromise.

 

Kmalu po tem, ko je Donald Trump postal ameriški predsednik, se je enostransko umaknil iz iranskega jedrskega sporazuma, ker je trdil, da je poln vrzeli, ki Iranu dovoljujejo, da še naprej tajno razvija jedrsko orožje. Kasneje je Iran dejavno rafiniral obogateni uran, potreben za jedrsko orožje, medtem ko so njegovi domači ortodoksni konservativci v zadnjih letih ponovno pridobili popolno politično moč.

 

Vprašanje, ali je grožnjo Irana povzročila Obamina omilitev sankcij ali Trumpov enostranski umik iz jedrskega sporazuma, je bila tema vročih razprav. Omeniti velja tudi, da sta Trumpovo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico in njegov načrt Mir do blaginje: vizija za izboljšanje življenj palestinskega in izraelskega ljudstva, ki Izraelu omogoča okupacijo večine Zahodnega brega, temeljila na preziru do Palestine.

 

 

Zapuščina Trumpove bližnjevzhodne politike

 

Biden je svojo namero, da revidira Trumpovo politiko na Bližnjem vzhodu, pokazal tako med predsedniško kampanjo kot na začetku svojega predsedovanja. Vendar dokazi kažejo, da se je Trumpova politika postopoma ukoreninila. Poleg tega so se močno spremenile geopolitične razmere. Zato Biden težko preprosto ravna, kot želi, in tudi če bi, se tudi rezultati ne bi zdeli učinkoviti.

 

Nekateri levičarski kritiki seveda trdijo, da je podnebna kriza ravno posledica prekomerne porabe neobnovljive energije. Zato bi morala Bidnova administracija namesto prosjačenja diktatorjem, naj povečajo proizvodnjo energije sredi trenutne energetske krize, izkoristiti to priložnost za spodbujanje čiste energije in zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov – in to kljub bolečini, ki jo bo to kratkoročno povzročilo ljudem. Kljub temu se vmesne volitve (midterms) v ZDA bližajo in prisiljevanje volivcev k zmanjšanju porabe energije v takem času bo samo otežilo stvari za Bidna in z njim povezano Demokratsko stranko. Zato je predmet razprave, ali je tak pristop sploh preudaren.

 

Nenazadnje trditve, da "ZDA ne bi bile soočene s tako pasivno geopolitično situacijo, če bi bil Trump ponovno izvoljen za predsednika ZDA", ni mogoče dokazati. Trump je dobro znan po svoji nepredvidljivosti in muhavosti pri vodenju ameriških zunanjih zadev, kljub njegovemu doslednemu trdemu stališču do Irana in njegovi naklonjenosti Izraelu in Savdski Arabiji. Na podlagi svojih prejšnjih dejanj bi lahko Trump odstopil od pristopa Ukrajine k Natu in trdil, da podpira pravico Ukrajine, da se pridruži Natu, a bi nato ponovil stališče drugih proti širitvi Nata. Lahko bi se nepremišljeno odzval tudi na ruske vojaške grožnje, kar bi globalne razmere naredilo še bolj negotove. Navsezadnje lahko tako Trumpovi zvesti podporniki kot njegovi nasprotniki najdejo primere, ki podpirajo svoje argumente, hkrati pa si zatiskajo oči pred neprijetnimi resnicami ...

 

T-Fai Yeung je raziskovalec na Inštitutu za globalne študije v Hong Kongu, nekdanji bloger za Stand News in gostujoči pisec Hong Kong Economic Journal, Linhe Zaobao (Singapur), Ming Pao Daily News, The News Lens, UDN Global (Tajvan). Objavo njegovega prispevka, ki je bil v angleščini objavljen pod izvirnim naslovom President Biden's Visit to Saudi Arabia: Saudi-US Relations in Freefall (vir), je omogočil inštitut IFIMES iz Ljubljane. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.398
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427