Razkrivamo

"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."

Politični voditelji se redno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri reševanju mednarodnih problemov. Realisti ponavadi poudarjajo, da se morajo politični voditelji neizogibno pogajati z diktatorji, da bi zaščitili interese svojih državljanov. Na drugi strani pa borci za človekove pravice oziroma moralisti poudarjajo, da morajo politični voditelji potegniti jasno mejo do diktatorjev, ki imajo slabe izkušnje s človekovimi pravicami, in da ne bi smeli izdati žrtev omenjenih diktatorjev zaradi gospodarskih ali geopolitičnih koristi svojih držav.

21.08.2022 21:27
Piše: T-Fai Yeung
Ključne besede:   Joe Biden   ZDA   Mohamed bin Salman   Savdska Arabija   Jamal Khashoggi   avtokrati   energija   plin   Rusija   Ukrajina   Evropa   morala   CIA   MBS   Turčija   Recep Tayyip Erdogan   Iran   Donald Trump   NATO

Rusija je zatirala disidentske novinarje in aktiviste za človekove pravice že dolgo pred invazijo na Ukrajino, vendar proti Putinu in njegovi eliti niti Evropa niti ZDA nista uvedli obsežnih sankcij ali pospešili svojih prizadevanj za energetsko neodvisnost, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije.

 

Julija je Joseph Biden kot predsednik Združenih držav Amerike prvič obiskal Izrael in Savdsko Arabijo. Znano je, da je bil glavni cilj potovanja prepričati slednjo, naj poveča proizvodnjo nafte, da bi ublažila pritisk, ki ga povzročajo naraščajoče svetovne cene energije. Vendar velja spomniti, da ko je Biden Savdsko Arabijo leta 2019 kaznoval za umor disidentskega novinarja Jamala Khashoggija, jo je opisal kot bolno, izobčeno državo, in dodal, da nima kratkoročnih načrtov za srečanje s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom (MBS), dejanskim vladarjem Savdske Arabije. Zato ni presenetljivo, da je bil predsednik Biden deležen ostrih kritik ne le zato, ker Savdske Arabije ni spodbudil k povečanju proizvodnje nafte, ampak tudi zato, ker se je prijateljsko pozdravil s kronskim princem bin Salmanom. Kljub temu nekateri trdijo, da so kritike neupravičene; navsezadnje je bil Zahod kot celota tisti, ki je Bidna postavil v tako neroden položaj.

 

Preprosto povedano, politični voditelji se – kot je bilo pogosto navedeno v preteklih analizah inštituta IFIMES – redno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti moralen pri reševanju mednarodnih problemov. Realisti ponavadi poudarjajo, da se morajo politični voditelji neizogibno pogajati z diktatorji, da bi zaščitili interese svojih državljanov; borci za človekove pravice (moralisti) pa poudarjajo, da morajo politični voditelji potegniti jasno mejo do diktatorjev, ki imajo slabe izkušnje s človekovimi pravicami, in da ne bi smeli izdati žrtev omenjenih diktatorjev zaradi gospodarskih ali geopolitičnih koristi svojih držav.

 

 

Ameriški dvojni standardi in turški pragmatizem

 

Po eni strani je Bidnova administracija razkrila zaupno poročilo Cie, v katerem je bilo ugotovljeno, da za umorom Jamala Khashoggija stoji savdski prestolonaslednik, po drugi strani pa ZDA bodočega savdskega kralja osebno niso nikoli sankcionirale, temveč le druge, ki so sodelovali pri umoru. Ta odziv je sprožil kritike tako realistov kot moralistov. Realisti so trdili, da bi razbesnenje MBS v bližnji prihodnosti škodilo ZDA, medtem ko so moralisti neuspeh, da bi proti MBS uvedli neposredne kaznovalne ukrepe, obsodili kot hinavščino.

 

 

"Z vidika dajanja prednosti človekovim pravicam se Bidnovo srečanje z MBS razume tako, kot da so Američani požrli svojo besedo in se predali diktatorju."

 

 

Glede obiska ameriškega predsednika v Savdski Arabiji nekateri realisti menijo, da se je Joseph Biden ustrelil v nogo, medtem ko drugi menijo, da lahko Bidnova poteza dolgoročno pomaga ameriško-savdskim odnosom, čeprav je kratkoročno ponižujoča. Z vidika dajanja prednosti človekovim pravicam se Bidnovo srečanje z MBS razume tako, kot da so Američani požrli svojo besedo in se predali diktatorju.

 

Omeniti velja, da je imela Turčija pomembno vlogo pri tem, da je Khashoggijev umor prišel v središče svetovne pozornosti; vendar je težko reči, ali je bil njihov motiv za to početje povsem altruističen. Takrat so ZDA močno kritizirale turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zaradi kršitev človekovih pravic doma, Turčija pa je bila predmet ameriških sankcij. Razkritje Khashoggijevega umora bi lahko bilo preračunljiv poskus osramotitve ZDA: če bi se ZDA odločile kaznovati Savdsko Arabijo, bi utrpele geopolitične izgube, če pa bi tolerirale dejanja Savdske Arabije, bi svetu pokazale, da imajo ZDA dvojne standarde, ko gre za človekove pravice.

 

Turčija je prav tako upala, da bo primer uporabila za spodkopavanje savdskega vodstva v muslimanskem sunitskem bloku. Glede na hitro poslabšanje gospodarskega položaja Turčije v zadnjih mesecih mora Erdogan nujno razbremeniti odnose s sosednjimi državami. To je delno razlog, zakaj je Turčija prekinila sojenje za umor Khashoggija, aprila predala primer Savdski Arabiji in junija pozdravila prestolonaslednika Mohameda bin Salmana na uradnem obisku v Ankari. To je le nekaj primerov turške opustitve pravičnosti zaradi lastnih politično-ekonomskih koristi. Kot tak je bil Bidnov obisk nekoliko manj nečasten kot Erdoganovo vedenje, ker ZDA vseeno niso preklicale svojih sankcij. Glede na to, da se ZDA razglašajo za vodilne pri obrambi človekovih pravic po svetu, je Bidnovo kompromisarstvo vseeno sprožilo hude kritike.

 

 

Energetska in podnebna kriza nista samo Bidnova krivda

 

Seveda je nepošteno kriviti samo Bidnovo administracijo za ustvarjanje velikih kriz, s katerimi se trenutno sooča Zahod. Na primer, Rusija je zatirala disidentske novinarje in aktiviste za človekove pravice že dolgo pred invazijo na Ukrajino, vendar proti Putinu in njegovi eliti niti Evropa niti ZDA nista uvedli obsežnih sankcij ali pospešili svojih prizadevanj za energetsko neodvisnost, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije. Poleg tega po umoru Khashoggija nobena evropska država ni obljubila, da bo bojkotirala energijo Savdske Arabije, kot so to storile ZDA. Zato lahko rečemo, da zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov.

 

 

"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."

 

 

Po tem standardu Biden ni nujno bolj hinavski od katerega koli drugega politika v zahodnem bloku. Nedavna energetska kriza, ki jo je povzročila uvedba sankcij Zahoda proti Rusiji, je pravzaprav posledica njihove dolgoletne prakse obravnavanja hudičev, dealing with devils. Moralno odgovornost bi torej morali skupaj deliti njihovi voditelji.

 

Dodati je treba, da zunanje politike Zahoda pogosto ne vodijo zgolj človekove pravice ali interesi. Dejansko sta ZDA in Evropska unija podpisnici skupnega celovitega akcijskega načrta iz leta 2015 (tako imenovani Iranski jedrski sporazum) kljub razvpiti zgodovini Irana glede usmrtitev disidentov v zadnjih 35 letih. Prvotni namen sporazuma je bil uporabiti normalizacijo trgovine kot vabo, da bi zvabili Iran v postopno opustitev razvoja jedrskega orožja in izboljšanje domačih človekovih pravic. Vendar pa Zahod dogovora ni sklenil na predpostavki, da se bodo človekove pravice v Iranu bistveno ali čez noč izboljšale, temveč je sklepal kompromise.

 

Kmalu po tem, ko je Donald Trump postal ameriški predsednik, se je enostransko umaknil iz iranskega jedrskega sporazuma, ker je trdil, da je poln vrzeli, ki Iranu dovoljujejo, da še naprej tajno razvija jedrsko orožje. Kasneje je Iran dejavno rafiniral obogateni uran, potreben za jedrsko orožje, medtem ko so njegovi domači ortodoksni konservativci v zadnjih letih ponovno pridobili popolno politično moč.

 

Vprašanje, ali je grožnjo Irana povzročila Obamina omilitev sankcij ali Trumpov enostranski umik iz jedrskega sporazuma, je bila tema vročih razprav. Omeniti velja tudi, da sta Trumpovo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico in njegov načrt Mir do blaginje: vizija za izboljšanje življenj palestinskega in izraelskega ljudstva, ki Izraelu omogoča okupacijo večine Zahodnega brega, temeljila na preziru do Palestine.

 

 

Zapuščina Trumpove bližnjevzhodne politike

 

Biden je svojo namero, da revidira Trumpovo politiko na Bližnjem vzhodu, pokazal tako med predsedniško kampanjo kot na začetku svojega predsedovanja. Vendar dokazi kažejo, da se je Trumpova politika postopoma ukoreninila. Poleg tega so se močno spremenile geopolitične razmere. Zato Biden težko preprosto ravna, kot želi, in tudi če bi, se tudi rezultati ne bi zdeli učinkoviti.

 

Nekateri levičarski kritiki seveda trdijo, da je podnebna kriza ravno posledica prekomerne porabe neobnovljive energije. Zato bi morala Bidnova administracija namesto prosjačenja diktatorjem, naj povečajo proizvodnjo energije sredi trenutne energetske krize, izkoristiti to priložnost za spodbujanje čiste energije in zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov – in to kljub bolečini, ki jo bo to kratkoročno povzročilo ljudem. Kljub temu se vmesne volitve (midterms) v ZDA bližajo in prisiljevanje volivcev k zmanjšanju porabe energije v takem času bo samo otežilo stvari za Bidna in z njim povezano Demokratsko stranko. Zato je predmet razprave, ali je tak pristop sploh preudaren.

 

Nenazadnje trditve, da "ZDA ne bi bile soočene s tako pasivno geopolitično situacijo, če bi bil Trump ponovno izvoljen za predsednika ZDA", ni mogoče dokazati. Trump je dobro znan po svoji nepredvidljivosti in muhavosti pri vodenju ameriških zunanjih zadev, kljub njegovemu doslednemu trdemu stališču do Irana in njegovi naklonjenosti Izraelu in Savdski Arabiji. Na podlagi svojih prejšnjih dejanj bi lahko Trump odstopil od pristopa Ukrajine k Natu in trdil, da podpira pravico Ukrajine, da se pridruži Natu, a bi nato ponovil stališče drugih proti širitvi Nata. Lahko bi se nepremišljeno odzval tudi na ruske vojaške grožnje, kar bi globalne razmere naredilo še bolj negotove. Navsezadnje lahko tako Trumpovi zvesti podporniki kot njegovi nasprotniki najdejo primere, ki podpirajo svoje argumente, hkrati pa si zatiskajo oči pred neprijetnimi resnicami ...

 

T-Fai Yeung je raziskovalec na Inštitutu za globalne študije v Hong Kongu, nekdanji bloger za Stand News in gostujoči pisec Hong Kong Economic Journal, Linhe Zaobao (Singapur), Ming Pao Daily News, The News Lens, UDN Global (Tajvan). Objavo njegovega prispevka, ki je bil v angleščini objavljen pod izvirnim naslovom President Biden's Visit to Saudi Arabia: Saudi-US Relations in Freefall (vir), je omogočil inštitut IFIMES iz Ljubljane. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
"Kak Šved pod Poltavoj" ali kako se ruska imperialna politika spet ponavlja in je zelo nekreativna
3
03.06.2023 17:00
Vojna, ki divja na ukrajinskem ozemlju, v resnici vojna za ukrajinsko neodvisnost. V tej vojni ukrajinski narod uveljavlja svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
9
31.05.2023 20:30
Naš italijanski sodelavec Valerio Fabbri je pred dnevi v prilogi Scenari, ki izhaja kot del rimskega dnevnika Domani, objavil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
5
28.05.2023 19:00
After the initial euphoria, Chinas relations with the Central Asian countries are losing traction as the local population is ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
16
24.05.2023 20:59
Začelo se je zbiranje podpisov za podporo novemu zakonu, ki ga v slovenski zakonodaji še nimamo: o zakonu o pomoči pri ... Več.
Piše: Milan Krek
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
30
18.05.2023 17:15
Na zadnje ideološke poteze vlade Roberta Goloba, ki je pred volitvami obljubljala depolitizacijo, zdaj pa počne ravno nasprotno, ... Več.
Piše: Uredništvo
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
10
17.05.2023 19:00
Konec tedna, natančneje 21. maja, čakajo Grčijo parlamentarne volitve, ki bodo v več pogledih prelomne. Javnomnenjske raziskave ... Več.
Piše: Tomi Dimitrovski
Beijing's new anti-spying rules could put to jail any foreign citizen living in China
8
16.05.2023 22:00
The international community is wary of Chinas latest amendments to its anti-espionage legislation that comes into effect from ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Despite likely losses, China has an interest to fund Pakistani rail network
10
09.05.2023 20:45
Putting economics on its head, China is readying to launch an ambitious USD 58 billion rail network in Pakistan, whose rationale ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Anonimka Alešu Šabedru očita, da ogroža več kot 60 milijonov evrov evropskega denarja
9
07.05.2023 20:00
Razmere v zdravstvu se bodo očitno še bolj zaostrile, do dramatičnih dogodkov naj bi prišlo že prihodnji mesec, opozarjajo naši ... Več.
Piše: Uredništvo
Kremelj je padel? Kdo je odgovoren za domnevni "atentat" na Putina in zakaj je to storil
13
04.05.2023 09:20
Natančna analiza posnetkov domnevnega ukrajinskega napada z dronoma na Kremelj, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
14
02.05.2023 20:00
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ameriška gerontokracija: Vladavina starejših v ZDA kot garancija prihodnosti zahodnega sveta?
12
28.04.2023 20:15
V Združenih državah so vedno bolj prisotni dvomi o napovedani ponovni kandidaturi Joeja Bidna. Izgleda, da osemdesetletni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izstop Nemčije iz rabe jedrske energije in mizantropija velikih okoljevarstvenih organizacij
22
23.04.2023 19:04
Trenutek slavja nemških Zelenih in velikih mednarodnih okoljevarsvetnih organizacij ob odklopu zadnjih treh nemških jedrskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China - EU relations to deteriorate as Putin ignores Xi's mediation
6
22.04.2023 00:00
The European Commission President, Ursula von der Leyen, and French President, Emmanuel Macron, are trying to change Chinas ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Emergence of New Global Industrial Supply Chain : Limitation of China - Russia Trade Cooperation
13
16.04.2023 19:00
Analysts and observers across the world are anticipating about the shape and form the new global industrial supply chain would ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Finska v zvezi NATO je še en dokaz Putinovih političnih napak
13
12.04.2023 19:33
Vojna v Ukrajini je privedla do širitve zveze NATO. Na bojišču ni končnega izida, ki bi pomenil pogajanja s Kijevom in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Cene električne energije v Evropi letijo v nebo predvsem zaradi trgovcev in špekulantov z električno energijo
21
11.04.2023 23:59
Leto 2022 je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele naraščati že konec leta 2021, z rusko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zloraba neke naravne nesreče: Četrt stoletja po velikonočnem potresu v Zgornjem Posočju (1998)
11
10.04.2023 21:00
Pred skoraj natanko četrt stoletja, na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, pet minut pred poldnevom, je Zgornje Posočje ... Več.
Piše: Siniša Germovšek
Shrinking Beijing, Shanghai, Hong Kong populations worsen demographic crisis in China
10
04.04.2023 21:00
Younger generation of Chinese does not find giving birth as inevitability. China therefore recorded a population decline for the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pozabite na drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vladno koalicijo so očitno potiho prevzeli špekulativni interesi
18
29.03.2023 00:55
Kdo se igra s projektom drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Če ste mislili, da bo oblast vsaj v tem primeru ravnala ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.185
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.151
03/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.701
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.550
05/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.221
06/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 783
08/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.830
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 498
10/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.082