Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem. Glede na trenutno razpoloženje javnosti bi bilo presenečenje, če Nataša Pirc Musar ne bi zmagala; ni pa izključena njena zmaga celo že v prvem krogu. Če seveda ne pride do kakšnega presenečenja. Odstop Kosove za poznavalce sicer ni presenečenje, bolj bodo v oči dejstvo, da je poleg strank SD in Levice, ki sploh ne bosta imeli svojega predsedniškega kandidata, zdaj med poraženci tudi tretja vladna in obenem najmočnejša stranka v državi - Gibanje Svoboda.
Stranka Gibanje Svoboda je v svoji zmagovalni evforiji očitno vseeno nekoliko precenila svoj potencial, kar se tiče predsedniških volitev. Dejstvo, da imaš na anketah več kot 30, včasih celo okoli 40-odstotno podporo, še ne pomeni, da bodo volivci "kupili" vse, kar jim predlagaš. Z malo zgodovinskega spomina bi se lahko svobodnjaki izognili tej nepotrebni blamaži, saj je tudi nekoč vsemogočna Liberalna demokracija Slovenije (LDS) v svojih najboljših letih praviloma pogorela s svojimi kandidati, ki niso prejeli več nekaj odstotkov podpore (kar se je spremenilo šele s kandidaturo Janeza Drnovška za predsednika republike).
V oči najbolj bode dejstvo, da vladne stranke ta trenutek sploh nimajo (!) svojega kandidata. Prvi so to obelodanili socialni demokrati, ki so sicer nekaj časa poskušali taktizirati z Milanom Brglezom, svojim evropskim poslancem, sicer pa soustanoviteljem SMC, vendar jih je kmalu odslovil, češ da ga kandidatura ne zanima. Stranka Levica, ki je sicer najmanjša koalicijska stranka, se nikoli niti ni trudila imeti svojega kandidata, zato ne preseneča, če bodo podprli nekoga tretjega (ali pa niti tega ne). Zdaj pa se je klubu "predsedniških luzerjev" pridružila še največja stranka v državi, v kateri bo kapitulacija Kosove v naslednjih dneh slabo vplivala na interne odnose, sploh v poslanski skupini, kjer bodo zagotovo imeli nekaj neprijetnih vprašanj za vodstvo stranke.
Kaj bo pomenila odločitev Marte Kos za ostala dva relevantna kandidata, torej Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja? Možno, celo zelo verjetno je, da bodo vladne stranke, vsaj svobodnjaki in socialni demokrati, požrli cmok in "posvojili" Pirčevo, čeprav imajo še dobra dva tedna časa, da iz rokava vseeno potegnejo kakšnega čarobnega zajca. Vendar se to že zaradi podpornikov Pirčeve ne zdi prav verjetno, saj premier Robert Golob po blamaži s Kosovo in svojo nerodno izjavo o Kučanovem streljanju kozlov ne bo želel prilivati olja na ogenj.
Bivši zunanji minister Logar, ki se poskuša vzpostaviti kot relativno neodvisen kandidat s podporo svoje stranke (SDS), pa se utegne zaradi odstopa Marte Kos znajti v precej težjem položaju, kot je pričakoval in kot je kazalo še včeraj: 20 do 25 odstotkov glasov v prvem krogu in uvrstitev v drugi krog. Zdaj, ko je levo od sredine samo še Nataša Pirc Musar, ki pa vsekakor ni tipična levičarka, saj bo pobirala tudi glasove daleč na sredino, se bo moral Logar pošteno potruditi, če bo želel priti v drugi krog, saj obstaja določena verjetnost, da bi NPM zmagala že v prvem krogu. Marsikaj je zagotovo odvisno tudi od NSi, ki se doslej še ni izrekla glede svojega kandidata oziroma kandidatke; medijsko relevaten kandidat ali kandidatka NSi bi namreč avtomatično preprečila Logarju uvrstitev v drugi krog, kar z drugimi besedami pomeni, da bi NPM zmagala že v prvem.
Pomembno vprašanje, ki bo vplivalo na obnašanje Nataše Pirc Musar v kampanji, pa je tudi to, ali in kakšne posledice je pustilo na njenem imidžu dosedanje agresivno blatenje s strani največje vladne stranke v naklonjenih medijih. Dejstvo namreč je, da so bili napadi na NPM veliko močnejši s strani "prijateljske" levice kot desnice. Zdi se, da bo ne glede na pričakovano konsolidacijo levosredinskega pola okoli Nataše Pirc Musar slednja le nerada težko javno sprejela podporo Gibanja Svoboda, saj te v bistvu ne potrebuje, morda ji od prvih jesenskih položnic za ogrevanje dalje lahko celo škodi. Tudi svobodnjaki Pirčeve uradno najbrž ne bodo želeli podpreti, ker bi s tem priznali poraz zaradi Marte Kos. Bolj verjetno je, da bo dalo vodstvo Gibanja Svobode svojim volivcem vedeti, za koga naj volijo. Kar pa bi bržkone naredili tudi brez takšnih "inštrukcij".
Pod črto smo lahko vseeno vsaj deloma zadovoljni. Oba kandidata, ki sta ta hip ključna in bosta najverjetneje takšna tudi ostala, sta kredibilni osebi z jasno, izdelano kariero brez ekstremističnih stališč. Pirc Musarjeva se sicer doslej ni ukvarjala s politiko, Logar pa znotraj SDS velja za edinega normalnega naslednjega predsednika (če ga Janez Janša seveda ne bo preventivno onemogočil) in je bil v vlogi zunanji minister med boljšimi doslej. To pa pomen, da če bo šlo vse tako naprej, se bo pozimi v predsedniško palačo na Erjavčevi vselila oseba, ki bo kredibilna in sposobna opravljati svojo funkcijo brez obsesije po všečkih na socialnih omrežjih.