Razkrivamo

Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike

Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, na drugi pa zaskrbljujoča rast cen, ki se posledično prenaša na naraščanje vseh cen in odraža v visoki inflaciji. Potem ko so se cene nafte umirile, pa cene plina in električne energije dosegajo rekordne ravni, zelo slabe pa so tudi napovedi za naslednje leto. Ob tem pa so za nakupe plina kot elektrike praviloma sklenjene dolgoročne pogodbe z zakupljenimi cenami, praviloma nižjimi od trenutnih tržnih cen, tako da pravzaprav niti nimamo točne slike, kakšne so neke realizirane povprečne prodajne cene.

01.09.2022 19:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   elektrika   plin   energenti   Nuklearna elektrarna Krško   Statistični urad   Slovenija   TEŠ   Premogovnik Velenje

"Kljub oceni, da se stroški električne energije v Sloveniji niso bistveno povečali, ker smo pretežno samooskrbni, ocene gibanja cen ter struktura letošnje proizvodnje kažejo že v nabavnem delu močan dvig povprečne cene."

Pri cenah električne energije je dilem celo še nekaj več. Na eni strani predvsem gospodarstvo izpostavlja, kako so računi za elektriko tudi tri- in večkrat višji kot v lanskem letu. Cene zakupa za leto 2023 se gibljejo celo okoli 500 evrov za MWh, kar je desetkrat (!) več kot lani. Enako velja tudi za bodoče cene elektrike za gospodinjstva, zaradi česar je slovenska vlada sprejela sklepe o pomoči najbolj prizadetim. Na drugi strani se soočamo z opozorili, da pretežni del elektrike proizvedemo doma, v domačih elektrarnah, kjer se stroški niso pretirano povečali. Zaradi tega se odpira dilema, čemu potem tako visoke cene. Ali drugače povedano - če so visoke prodajne cene posledica enotnega evropskega trga energije, potem bo nekdo v dobavni verigi realiziral ogromne dobičke zaradi nekajkrat višjih prodajnih cen in skoraj enakih stroških. Ker je v Sloveniji država pretežni lastnik vseh proizvajalcev in distributerjev električne energije, se ti dobički odražajo v bilancah državnih podjetjih.

 

Ali se torej že danes res plačujejo bistveno višji stroški za porabljeno električno energije in kako to potem vpliva na povečanje dobičkov v dobavni verigi, bi državni organi lahko brez večjega napora točno ugotovili (izračunali). In v primeru dobičkov tudi našli vir za financiranje pomoči prizadetim. Za razliko do plina ali nafte, kjer smo v celoti vezani na uvoz, je situacija pri elektriki pomembno drugačna. Velik del povečanja cen se pač odraža v povečanem zaslužku domačih (državnih) podjetij - če so prodajne cene res porasle bistveno bolj kot stroški proizvodnje in nabave elektrike. Ti izračuni (če jih bo kdo pripravil) sicer prav veliko ne bi pomagali prizadetim subjektom zaradi rasti cen in gospodarstvo se danes sooča predvsem z dilemami, ali vnaprej zakupiti elektriko po visokih cenah ali špekulirati, da bo mogoče prišlo do upada cen. V podjetjih morajo pač gledati vedno vnaprej in sprejemati poslovne odločitve glede bodočih gibanj. Vseeno pa je vedno dobrodošlo tudi razumeti in poznati pretekla gibanja kot pomoč pri odločanju.

 

 

Cena elektrike in stroški njene proizvodnje

 

V tem smislu je zanimivo pogledati, kaj se je dogajalo na področju nabavnih cen in stroškov proizvodnje električne energije v prvem letošnjem polletju. Seveda nimamo podatkov, koliko so podjetja in posamezniki plačali za porabljeno elektriko, niti koliko dobičkov ali izgub so ustvarila podjetja v dobavni verigi. Vseeno pa nam javno dostopni podatki omogočajo ugotoviti, koliko pa so bili stroški nabave in proizvodnje za skupaj porabljeni 6.600 GWh električne energije v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z lanskimi, ko smo porabili skoraj enako količino. Ocenimo torej lahko nabavni (stroškovni) vidik, vse kar pa smo porabniki plačali več ali manj, pa se je odrazilo v povečanih dobičkih ali izgubah dobaviteljev ter proizvajalcev elektrike.

 

 

"Zaradi hude suše letos Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene električne energije."

 

 

Najprej je seveda potrebno pogledati, iz katerih virov se v Sloveniji oskrbujemo z električno  energijo. Na prvi sliki so na vrhu preglednice podatki o skupni domači proizvodnji in končni porabi električne energije v GWh, s stolpci pa je prikazana struktura virov za zadnja tri leta ter prvo polletje lani in letos. Pri tem je potrebno navesti, da je v izračunu upoštevana samo polovica proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško, ker druga polovica pripada Hrvaški in se potem izvozi. Ta del (2,5 do 3,0 tisoč GWh letno) je torej izločen iz uradnih podatkov o celotnem obsegu proizvodnje in izvoza elektrike v Sloveniji. Le tako namreč dobimo realno sliko o dogajanjih v preskrbi z električno energijo.

 

 

Vir: SURS, lastni preračuni

 

 

Kot je razvidno iz slike, je bila končna poraba vsa zadnja tri leta dokaj enaka, nekaj nad 13.000 GWh, enaka je bila tudi v prvem polletju letos in lani. Precej več nihanj pa je pri obsegu domače proizvodnje. Tu izstopa leto 2020, ko smo doma proizvedli kar 13.300 GWh in uvozili le 7 % potrebne elektrike, medtem ko nam je v celotnem lanskem letu zmanjkalo 17 %. Manj smo proizvedli v vseh proizvodnih agregatih, zaradi česar smo morali uvoziti skoraj 1,4 tisoč GWh več ali dodatnih deset odstotkov porabe. Letos pa je slika še slabša, saj je uvoz predstavljal že četrtino vse porabe električne energije v Sloveniji. Zaradi znanih razlogov je izpadla predvsem proizvodnja v hidroelektrarnah. Te so proizvedle skoraj polovico manj glede na lansko prvo polletje. Skupaj 1.300 GWh izpada hidroenergije smo deloma nadomestili s povečano proizvodnjo jedrske in termoelektrarne, a še vedno morali uvoziti precejšnje dodatne količine in s tem se je povečala uvozna odvisnost Slovenije na kar 25 %. 

 

 

"Slovenska energetika sloni predvsem na treh vrstah proizvodnih obratov (hidro, jedrska, termo) in vsak večji izpad teh agregatov poveča uvozno odvisnost države."

 

 

V prikazani strukturi preskrbe z električno energijo je pod "ostalo" zajeta proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so slednje praktično zanemarljive. A tudi dogajanja v zvezi s sončnimi elektrarnami skoraj nimajo vpliva na prej omenjena nihanja v preskrbi in potrebe po uvozu. Delež sončne energije je v letošnjem prvem polletju znašal 2,7 % celotne porabe, kar je več kot lani (2,3 %), a manj kot v 2020 (2,8 %). Seveda delež ni zanemarljiv, a naša energetika sloni predvsem na navedenih treh vrstah proizvodnih obratov (hidro, jedrska, termo) in vsak večji izpad teh agregatov poveča uvozno odvisnost Slovenije.

 

 

Posledice suše na strukturo proizvodnje

 

Na stroške električne energije je imela v letošnjem letu močan vpliv že sama sprememba strukture proizvodnje. Električna energija iz hidroelektrarn je najcenejša in tu nam je izpadlo skoraj polovico lanske proizvodnje. Drug pomemben element pa je gibanje cene električne energije iz uvoza. Na prvi sliki je naveden podatek o neto uvozu elektrike, torej pokrivanju primanjkljaja domače proizvodnje. Seveda je skupni uvoz precej večji, ker veliko elektrike tudi izvozimo. Letos smo denimo skupaj uvozili sicer za 4.800 GWh elektrike, a blizu 3.000 GWh tudi izvozili, tako da je neto uvoz znašal 1.800 GWh ali omenjenih 25 % vse razpoložljive električne energije za porabo in tudi za pokrivanje izgub v prenosu.

 

Na drugi sliki so prikazani podatki o gibanju povprečnih cen uvoza in izvoza na osnovi podatkov Statističnega urada (SURS) o vrednosti blagovne menjave z električno energijo ter količinskih podatkov iz energetske bilance. Kot omenjeno, velik del izvoza predstavlja dobava polovico električne energije iz jedrske elektrarne Hrvaški po proizvodni ceni in ta del je izločen iz izračuna (predvidevamo, da se v statističnih podatkih upoštevajo dejanske mesečne vrednosti izvoza). Gibanje povprečne cene mednarodnega trgovanja z električno energijo ob navedenih predpostavkah kažejo, da smo za izvoženo elektriko v povprečju dobili celo nekaj več, kot smo zanjo plačevali v uvozu.

 

 

Kako visoko gredo lahko cene elektrike?

 

Seveda pa slika kaže predvsem izjemno povečanje cen v zadnjih mesecih. Dnevno sicer poslušamo informacije o trenutnih in pričakovanih tržnih cenah na eni strani ter o zakupljenih količinah po starih cenah na drugi strani. Podatki o uvozu in izvozu pa naj bi pokazali dejanske cene, ki smo jih v posameznem mesecu plačali za uvoženo ali dobili za izvoženo elektriko. Če so se cene še pred dvema letoma gibale okoli 40 eur/MWh, so lani narasle na preko 100 eur, letos pa smo za povprečno MWh v uvozu plačali 180 evrov, izvozili pa celo po preko 200 evrov. Po navedenih podatkih smo torej za izvoženo megavatno uro dobili nekaj več in bilančno smo tako v Sloveniji za neto uvoženo elektriko v prvih petih mesecih plačali po ceni 150 eur/MWh. To je sicer pomembno več kot nekdaj, a v povprečju vseeno manj kot se navajajo trenutne cene električne energije na mednarodnem trgu. Cene elektrike imajo namreč izjemno močna nihanja, na uro in še pogosteje in zato je vseeno pomemben tudi podatek o realizirani povprečni ceni v nekem obdobju.

 

 

Vir: SURS, lastni preračuni

 

 

Letos smo se torej soočili z izpadom hidroenergije in posledičnim povečanjem uvoza, vzporedno pa še z visoko rastjo cen uvožene elektrike. Čeprav se v javnosti dostikrat ocenjuje, da se pretežno oskrbujemo z domačo elektriko in da se zato nabavne cene električne energije v Sloveniji ne bi smele bistveno povečati, sta navedene dve spremembi imeli kar močan vpliv na povprečno stroškovno ceno elektrike, ki je bila na razpolago za porabo v prvem polletju v naši državi.

 

 

"Kljub oceni, da se stroški električne energije v Sloveniji niso bistveno povečali, ker smo pretežno samooskrbni, ocene gibanja cen ter struktura letošnje proizvodnje kažejo že v nabavnem delu močan dvig povprečne cene."

 

 

Na zadnji sliki je prikazana ocena povprečnih stroškovnih cen po posameznih virih razpoložljive električne energije za letošnje in lansko prvo polletje. Praviloma je najcenejša elektrika iz hidroelektrarn (lani 23 evrov / MWh v povprečju za celo leto), a je letošnja stroškovna cena skoraj enkrat višja, ker so ob predvidoma več ali manj enakih stroških proizvedli skoraj pol manj elektrike. Ugodna je tudi cena iz jedrske elektrarne, ki se je letos zaradi večje proizvodnje predvidoma celo znižala. Precej višji pa je strošek proizvodnje v termoelektrarnah. Naveden je podatek za TEŠ, kjer je verjetno letos kljub povečani proizvodnji cena nekaj porasla. Tu je potrebno dodati še zelo pomemben podatek, da je osnovni strošek proizvodnje elektrike v TEŠ mogoče okoli 25 evrov / MWh, vse preostalo pa je dodana vrednost, ki jo ob tej ceni ustvarijo v TEŠ in Premogovniku Velenje. Čeprav torej ena MWh v TEŠ-u sicer trenutno stane preko 100 evrov, pa tri četrtine tega predstavlja zaslužek zaposlenih, plačilo emisijskih kuponov in obračunana amortizacija, torej dohodek, ki ostane v Sloveniji. V tej strukturi je pomembna razlika s stroškom elektrike iz uvoza - tam se celotni strošek izkazuje kot plačilo v tujino.

 

 

Vir: SURS, AJPES, lastni preračuni

 

 

S predzadnjim stolpcem pa je prikazana še povprečna cena elektrike iz (neto) uvoza, ki se je iz lanskih 60 evrov dvignila na okoli 150 evrov/MWh. Predvsem to povečanje uvozne cene ob istočasno skoraj podvojenem uvozu in prepolovljeni hidroenergiji je letos povprečno stroškovno ceno dvignilo na okoli 86 eur ali 67 % več kot je po oceni znašala v prvem polletju lani.

 

Kljub splošni oceni, da se stroški električne energije v Sloveniji niso bistveno povečali, ker smo pretežno samooskrbni, ocene gibanja cen ter struktura letošnje proizvodnje kažejo že v nabavnem delu močan dvig povprečne cene. Vhodni stroški vse porabljene električne v Sloveniji so se letos tako povečali iz lanskih 370 milijonov evrov v prvem polletju za dodatnih skoraj 250 milijonov, pretežno na račun uvoza. A to je samo vhodni del cene - koliko pa so potem dodatno še zaslužili (ali izgubili) proizvajalci in trgovci z oblikovanjem končne cene elektrike, pa seveda zaenkrat ni na voljo javno dostopnih podatkov.

 

Če bi izhajali samo iz povprečnih stroškov zagotovitve električne energije za letošnjo celotno porabo v Sloveniji, je vsako povečanje cen nad 70 % neupravičeno oziroma se odraža v povečanih dobičkih proizvajalcev in distributerjev. A to seveda velja za povprečje celotne porabe v državi in seveda za dosedanja gibanja. Konkretna situacija pa je pri vsakem proizvajalcu, trgovcu ali porabniku drugačna, odvisna od virov in vnaprejšnjih zakupov ter fiksiranih cen. Še bolj so seveda odprta gibanja v bodoče, čeprav nek takšen vpogled v energetsko bilanco in povprečne stroške vseeno omogoča nekaj dodatnih informacij.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.402
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.067
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427