Razkrivamo

Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?

Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno presenečenje. Po podatkih Ministrstva za finance znaša primanjkljaj državnega proračuna v prvem polletju letos le 125 milijonov evrov. Presenečenje izhaja predvsem iz dejstva, da sprejet proračun za letos predvideva kar blizu 2,5 milijarde evrov primanjkljaja. Zato se seveda odpira osnovno vprašanje: ali so se gospodarske in finančne razmere v letošnjem letu res tako močno izboljšale glede na čas, ko se je v parlamentu sprejemal državni proračun za letos (oktobra lani), ali pa je sprejemanja proračuna temeljilo na precej nerealnih predpostavkah? Razmere v okolju so v zadnjih treh letih res precej nepredvidljive, a takšna odstopanja vseeno odpirajo dileme o realnosti (strokovnosti) takšnega načrtovanja.

05.09.2022 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   Ministrstvo za finance   covid   investicije

Fotomontaža: portal+

Letošnja ugodna proračunska gibanja niso presenečenje, ampak odraz solidne gospodarske rasti, sorazmernih prilivov in običajnih izdatkov. Presenečenje se kaže samo zaradi nerealnega načrtovanja 2,5-milijardnega primanjkljaja. 

Ocena letošnjih proračunskih gibanj zaradi teh razlik torej ne more temeljiti na primerjavi s sprejetim proračunom. Prav tako pa je za realno oceno uspešnosti proračunske politike vprašljiva primerjava s preteklim letom, ki ga je, vemo, zaznamovala covid kriza in veliki odlivi za te namene. Če želimo realno oceniti letošnja proračunska gibanja, jih je najbolje primerjati z "normalnim" letom 2019, torej obdobjem pred aktualnimi krizami. Takrat so bile gospodarske razmere stabilne, večjih pretresov ni bilo in državni proračun je konec tistega leta izkazoval 225 milijonov evrov presežka, od tega 220 milijonov že v prvem polletju 2019.

 

Letošnjih 125 milijonov evrov primanjkljaja v prvem polletju je torej smiselno primerjati s takratnimi številkami. Razlike pokažejo, kje je prišlo do dejanskih sprememb. Pri primerjavi je potrebno upoštevati vmesno gospodarsko rast ter tudi rast cen od leta 2019. Indeks cen življenjskih potrebščin namreč kaže 8,3 % višji nivo cen v prvem polletju letošnjega leta glede na prvo polletje leta 2019. Še večji vpliv ima podatek, da so v tem času povprečne plače porasle za 14,4 % ob 3 % večjem številu zaposlenih, povprečne pokojnine pa za okoli 18 % ob odstotku večjem številu uživalcev pokojnin. Masa prejemkov zaposlenih in upokojencev se je torej v treh letih povečala za blizu 20 %, kar razumljivo vpliva na močno povečano plačilo davščin od prejemkov in potrošnje. Kljub sicer upravičenih skrbeh zaradi aktualne rasti cen in upada življenjskega standarda so bili povprečni prejemki na prebivalca v letošnjem prvem polletju realno vseeno za 6 do 10 % višji kot v enakem obdobju leta 2019, čeprav je zadnje povečanje cen del te rasti pobralo.

 

Te odstotke je sicer potrebno upoštevati z določeno mero previdnosti, ker gre pač za povprečne stopnje, ki se ob tako visokih rasteh pri posameznikih odražajo zelo različno. Vseeno pa kažejo splošna gibanja in skupni obseg prejemkov, kar je za oceno proračunskih gibanj ključnega pomena. Ob rasti plač je mogoče zanimiv še podatek o njihovi rasti v javnem in zasebnem sektorju. Zadnji dve leti smo namreč zaradi raznih dodatkov ugotavljali zelo visoko rast plač javnega sektorja v primerjavi z zasebnim. V letošnjem letu so razmere pomembno drugačne, saj v zasebnem sektorju še vedno naraščajo po 5 % na letnem nivoju (kot posledica pomanjkanja delovne sile), v javnem sektorju pa so se letos v povprečju celo znižale glede na lani in razmerja plač med javnim in zasebnim sektorjem so se vrnila na nekdanje ravni oziroma so celo nekaj nižja.

 

 

Večji prihodki, višja zaposlenost, višji davčni prilivi

 

Na priloženi tabeli je prikazana osnovna struktura državnega proračuna po najpomembnejših vsebinskih vrstah prejemkov in izdatkov in ne po ministrstvih kot običajno. Pri tem so ločeno prikazani "redni" prihodki in odhodki skupaj z rezultatom, ločeno pa so prikazane postavke, kjer prihaja do večjih razlik med leti (sredstva iz Evropske unije, investicije, obresti). V tabeli so najprej prikazani proračunski prihodki/odhodki v prvem polletju leta 2019 ter rezultati letošnjih gibanj. V naslednjih dveh kolonah sledijo podatki o razlikah med obema obdobjema v evrih ter v odstotkih. V zadnjih dveh stolpcih pa je naveden še sprejet, trenutno veljavni proračun za celotno letošnje leto ter odstotki doseganja načrtovanih zneskov že v prvem polletju.

 

 

 

 

Glede na prvo polletje leta 2019 je letos 1,11 milijarde evrov več rednih prihodkov in tudi po izločitvi rasti cen je bilo prihodkov za preko 700 milijonov evrov več. Zaradi omenjene visoke rasti prejemkov ljudi, večje zaposlenosti in sorazmerno večje potrošnje so se tako pobrana dohodnina kot prilivi od DDV povečali skoraj za četrtino. Povečanje skupnih davkov na blago je bilo sicer manjše predvsem, ker je država znižala trošarine na goriva. Izjemno pa se je povečalo vplačilo davkov od dobička tako zaradi visokih dobičkov podjetij ter delnega poračuna odlogov plačil v času covida in prenosa v letošnje leto. V prvi polovici leta so gospodarske družbe tako vplačale že skoraj letni načrtovan znesek (940 milijonov evrov od predvidenih 1,05 milijarde), kot je razvidno iz predzadnje kolone s podatki o sprejetem proračunu. Precej so se povečali tudi ostali prihodki, izstopajo uvozne carine ter skoraj 100 milijonov evrov "drugih izrednih nedavčnih prihodkov" februarja letos.

 

Med odhodki proračuna so pričakovano porasli izdatki za plače v javnem sektorju, zaradi dodatnih izdatkov za zdravstvo pa so precej večji tudi izdatki za blago, a približno v skladu s sprejetim proračunom (blizu polovice načrtovanih letnih odhodkov). Nekaj višji so izdatki za subvencije prebivalstvu, kjer večji porast izhaja predvsem iz potrošnje turističnih bonov. Močnejše povečanje odhodkov pa beležimo pri subvencijah in transferjih podjetjem, zasebnikom in drugim, za kar je šlo kar 327 milijonov evrov več kot v prvi polovici leta 2019 (64 %). Deloma gre za pomoč v zvezi s covidom, deloma pa razni novi transferji (dodatno za občine, transferji v tujino).

 

 

Milijarda za "rezerve"

 

Pomembno povečanje proračunskih izdatkov glede na leto 2019 je tudi za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni (316 milijonov evrov povečanja). Izdatki za pokojnine so se zaradi omenjenega visokega povečanja povprečne pokojnine dvignili za 21 %, a tudi prispevki od plač za PIZ so bili 20 % višji. Pretežni del razlike zato izhaja iz letošnjega posebnega dodatka upokojencem v januarju (66 milijonov evrov), še več pa iz regresa upokojencem (162 milijonov evrov), ki je bil v letu 2019 izplačan šele julija. Za znesek regresa bo zato manjši prispevek proračuna v drugi polovici leta. Brez tega enkratnega izdatka in premika izplačila regresa bi prispevek proračuna za ZPIZ letos porastel za podoben odstotek kot redni izdatki. Če bi tudi letos regres za letni dopust upokojencem izplačali šele julija, tako kot leta 2019, bi letošnji polletni proračun izkazoval celo presežek.

 

Med proračunsko porabo izstopajo tudi odhodki za postavko "Rezerve" (235 milijonov evrov povečanja), pri čemer finančno ministrstvo v pregledu ne razčleni namena te porabe. Zanimivo je, da so pri pripravi proračuna za to postavko rezervirali kar skoraj milijardo evrov. Torej za vsak slučaj, kar je seveda tudi močno dvignilo načrtovan proračunski primanjkljaj za letos (2,5 milijarde evrov).

 

Če torej seštejemo vse te "redne" prihodke in odhodke je imel letos proračun 450 milijonov presežka ali okoli 500 milijonov manj kot v letu 2019, od česar bi lahko ocenili, da se kar okoli 300 milijonov poslabšanja nanaša na enkratne dogodke v prvem polletju, samo preostanek pa je dejansko povečana poraba glede na zbrane prihodke oz.iroma pokazatelj letošnjih ugodnih proračunskih gibanj.

 

 

Kdo financira slovenske investicije

 

V zadnjem delu tabele pa so še tri proračunske postavke, ki določajo končno bilanco državnega proračuna. Največji vpliv imajo sredstva v povezavi z Evropske unije ter izdatki za investicije. Ti dve postavki sta praviloma dokaj povezani, kot kaže priložena slika. Več ko dobimo sredstev iz EU, večji znesek se namenja za investicije. Ali mogoče ravno obratno - več ko uspemo pripraviti investicijskih projektov, več sredstev lahko črpamo iz EU. Sprejet proračun za letošnje leto je za ti dve postavki predvidel ogromne zneske, ki vsekakor ne bodo doseženi. Iz EU naj bi skupaj prejeli kar 1,67 milijona evrov oz. 1,09 milijona neto, če odštejemo vplačila v EU. Za investicije pa naj bi namenili celo 2,2 milijardi evrov, enkrat več kot so znašale investicije v zadnjih letih. Po polletnih podatkih smo daleč za načrti - počrpali smo le tretjino načrtovanega zneska (čeprav sicer še nikoli toliko v pol leta), izdatkov za investicije pa je bilo ob polletju le 18 % celoletnega načrta ...

 

 

 

 

Glede na prvo polletje leta 2019 smo tako letos investirali blizu 150 milijonov evrov več in tudi toliko več dobili iz EU, zaradi česar je bil vpliv teh dveh postavk nevtralen. Bistveno manj pa smo plačali obresti, a to je bolj sprememba dinamike plačil. V letu 2019 smo v prvem polletju plačali večji del obresti na državni dolg, letos pa po glede na celoletni načrt okoli polovico. Upoštevaje vsa navedena gibanja smo tako polletje zaključili s skoraj izravnanim proračunom.

 

 

Proračun za 2022 je bil nerealen

 

Tekoča proračunska gibanja torej predvsem kažejo, da je bil sprejet proračun za letošnje leto dokaj nerealen in da primerjava z načrtom ne pokaže realnih gibanj, niti ne omogoča prave ocene. Odstopanja so predvsem v pričakovanjih, kaj vse naj bi letos investirali in s tem povezanih izjemno visokih prilivih iz EU, drugo pa je bila vključitev milijarde evrov dodatne rezerve med izdatki. Seveda bodo poseganja države na cene energentov v drugem polletju povzročili nenačrtovane dodatne izdatke proračuna, a zaradi morebitnih nepričakovanih dogodkov ne bi smeli kar "na zalogo" načrtovati dodatno milijardo večji primanjkljaj. V takšnem primeru načrtovanje ne kaže realne slike.

 

Za oceno, kaj se z letošnjim proračunom dogaja, je zato realnejša primerjava z "normalnim" letom 2019, kot je prikazano v tabeli. Razlike glede na leto 2019 so sicer visoke tako zaradi povečanega BDP, plač in inflacije, a odstopanja od teh pričakovanih stopenj rasti pokažejo, kje je dejansko prišlo do sprememb v prilivih ali odlivih. Saldo osnovnih prihodkov in odhodkov proračuna je bil tako letos za 500 milijonov evrov slabši kot v letu 2019. Če pa poskušamo oceniti učinke, ki so bili še posledica covidnih razmer v prvem letošnjem polletju (okoli 300 milijonov evrov), pa so proračunska gibanja letos pravzaprav podobna kot v prvem polletju leta 2019, ko smo leto zaključili s presežkom. Čeprav se torej letošnja ugodna proračunska gibanja kažejo kot neko presenečenje, to niti niso, ampak so odraz solidne gospodarske rasti, sorazmernih prilivov (kakšnih pomembnejših davčnih sprememb ni bilo) ter običajnih izdatkov. Presenečenje se kaže samo zaradi nerealnega načrtovanja z 2,5 milijarde evrov primanjkljaja. 

 

Če ne bi bilo trenutnih pretresov na energetskem in cenovnem področju, bi verjetno lahko tudi celotno proračunsko leto zaključili samo s kakim manjšim minusom. Posegi države za ublažitev dvigov cen pa bodo najbrž prinesli nekaj dodatnih odhodkov proračuna; koliko, danes ne vedo niti vladni načrtovalci. Odprti pa so tudi izdatki za investicije in z njimi povezanimi sredstvi iz EU. Zaenkrat sicer ne kaže, da tu vodili kakšne večje aktivnosti in imeli v zadnjih mesecih pomembno povečanje izdatkov. Kljub temu pa presenečanja niso izključena, verjetno je sprejet proračun vseeno temeljil na nekih realno izvedljivih projektih - ali pa ne in je načrtovanih 2,2 milijardi evrov državnih investicij temeljilo bolj na željah?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.397
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427