Razkrivamo

Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?

Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno presenečenje. Po podatkih Ministrstva za finance znaša primanjkljaj državnega proračuna v prvem polletju letos le 125 milijonov evrov. Presenečenje izhaja predvsem iz dejstva, da sprejet proračun za letos predvideva kar blizu 2,5 milijarde evrov primanjkljaja. Zato se seveda odpira osnovno vprašanje: ali so se gospodarske in finančne razmere v letošnjem letu res tako močno izboljšale glede na čas, ko se je v parlamentu sprejemal državni proračun za letos (oktobra lani), ali pa je sprejemanja proračuna temeljilo na precej nerealnih predpostavkah? Razmere v okolju so v zadnjih treh letih res precej nepredvidljive, a takšna odstopanja vseeno odpirajo dileme o realnosti (strokovnosti) takšnega načrtovanja.

05.09.2022 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   Ministrstvo za finance   covid   investicije

Fotomontaža: portal+

Letošnja ugodna proračunska gibanja niso presenečenje, ampak odraz solidne gospodarske rasti, sorazmernih prilivov in običajnih izdatkov. Presenečenje se kaže samo zaradi nerealnega načrtovanja 2,5-milijardnega primanjkljaja. 

Ocena letošnjih proračunskih gibanj zaradi teh razlik torej ne more temeljiti na primerjavi s sprejetim proračunom. Prav tako pa je za realno oceno uspešnosti proračunske politike vprašljiva primerjava s preteklim letom, ki ga je, vemo, zaznamovala covid kriza in veliki odlivi za te namene. Če želimo realno oceniti letošnja proračunska gibanja, jih je najbolje primerjati z "normalnim" letom 2019, torej obdobjem pred aktualnimi krizami. Takrat so bile gospodarske razmere stabilne, večjih pretresov ni bilo in državni proračun je konec tistega leta izkazoval 225 milijonov evrov presežka, od tega 220 milijonov že v prvem polletju 2019.

 

Letošnjih 125 milijonov evrov primanjkljaja v prvem polletju je torej smiselno primerjati s takratnimi številkami. Razlike pokažejo, kje je prišlo do dejanskih sprememb. Pri primerjavi je potrebno upoštevati vmesno gospodarsko rast ter tudi rast cen od leta 2019. Indeks cen življenjskih potrebščin namreč kaže 8,3 % višji nivo cen v prvem polletju letošnjega leta glede na prvo polletje leta 2019. Še večji vpliv ima podatek, da so v tem času povprečne plače porasle za 14,4 % ob 3 % večjem številu zaposlenih, povprečne pokojnine pa za okoli 18 % ob odstotku večjem številu uživalcev pokojnin. Masa prejemkov zaposlenih in upokojencev se je torej v treh letih povečala za blizu 20 %, kar razumljivo vpliva na močno povečano plačilo davščin od prejemkov in potrošnje. Kljub sicer upravičenih skrbeh zaradi aktualne rasti cen in upada življenjskega standarda so bili povprečni prejemki na prebivalca v letošnjem prvem polletju realno vseeno za 6 do 10 % višji kot v enakem obdobju leta 2019, čeprav je zadnje povečanje cen del te rasti pobralo.

 

Te odstotke je sicer potrebno upoštevati z določeno mero previdnosti, ker gre pač za povprečne stopnje, ki se ob tako visokih rasteh pri posameznikih odražajo zelo različno. Vseeno pa kažejo splošna gibanja in skupni obseg prejemkov, kar je za oceno proračunskih gibanj ključnega pomena. Ob rasti plač je mogoče zanimiv še podatek o njihovi rasti v javnem in zasebnem sektorju. Zadnji dve leti smo namreč zaradi raznih dodatkov ugotavljali zelo visoko rast plač javnega sektorja v primerjavi z zasebnim. V letošnjem letu so razmere pomembno drugačne, saj v zasebnem sektorju še vedno naraščajo po 5 % na letnem nivoju (kot posledica pomanjkanja delovne sile), v javnem sektorju pa so se letos v povprečju celo znižale glede na lani in razmerja plač med javnim in zasebnim sektorjem so se vrnila na nekdanje ravni oziroma so celo nekaj nižja.

 

 

Večji prihodki, višja zaposlenost, višji davčni prilivi

 

Na priloženi tabeli je prikazana osnovna struktura državnega proračuna po najpomembnejših vsebinskih vrstah prejemkov in izdatkov in ne po ministrstvih kot običajno. Pri tem so ločeno prikazani "redni" prihodki in odhodki skupaj z rezultatom, ločeno pa so prikazane postavke, kjer prihaja do večjih razlik med leti (sredstva iz Evropske unije, investicije, obresti). V tabeli so najprej prikazani proračunski prihodki/odhodki v prvem polletju leta 2019 ter rezultati letošnjih gibanj. V naslednjih dveh kolonah sledijo podatki o razlikah med obema obdobjema v evrih ter v odstotkih. V zadnjih dveh stolpcih pa je naveden še sprejet, trenutno veljavni proračun za celotno letošnje leto ter odstotki doseganja načrtovanih zneskov že v prvem polletju.

 

 

 

 

Glede na prvo polletje leta 2019 je letos 1,11 milijarde evrov več rednih prihodkov in tudi po izločitvi rasti cen je bilo prihodkov za preko 700 milijonov evrov več. Zaradi omenjene visoke rasti prejemkov ljudi, večje zaposlenosti in sorazmerno večje potrošnje so se tako pobrana dohodnina kot prilivi od DDV povečali skoraj za četrtino. Povečanje skupnih davkov na blago je bilo sicer manjše predvsem, ker je država znižala trošarine na goriva. Izjemno pa se je povečalo vplačilo davkov od dobička tako zaradi visokih dobičkov podjetij ter delnega poračuna odlogov plačil v času covida in prenosa v letošnje leto. V prvi polovici leta so gospodarske družbe tako vplačale že skoraj letni načrtovan znesek (940 milijonov evrov od predvidenih 1,05 milijarde), kot je razvidno iz predzadnje kolone s podatki o sprejetem proračunu. Precej so se povečali tudi ostali prihodki, izstopajo uvozne carine ter skoraj 100 milijonov evrov "drugih izrednih nedavčnih prihodkov" februarja letos.

 

Med odhodki proračuna so pričakovano porasli izdatki za plače v javnem sektorju, zaradi dodatnih izdatkov za zdravstvo pa so precej večji tudi izdatki za blago, a približno v skladu s sprejetim proračunom (blizu polovice načrtovanih letnih odhodkov). Nekaj višji so izdatki za subvencije prebivalstvu, kjer večji porast izhaja predvsem iz potrošnje turističnih bonov. Močnejše povečanje odhodkov pa beležimo pri subvencijah in transferjih podjetjem, zasebnikom in drugim, za kar je šlo kar 327 milijonov evrov več kot v prvi polovici leta 2019 (64 %). Deloma gre za pomoč v zvezi s covidom, deloma pa razni novi transferji (dodatno za občine, transferji v tujino).

 

 

Milijarda za "rezerve"

 

Pomembno povečanje proračunskih izdatkov glede na leto 2019 je tudi za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni (316 milijonov evrov povečanja). Izdatki za pokojnine so se zaradi omenjenega visokega povečanja povprečne pokojnine dvignili za 21 %, a tudi prispevki od plač za PIZ so bili 20 % višji. Pretežni del razlike zato izhaja iz letošnjega posebnega dodatka upokojencem v januarju (66 milijonov evrov), še več pa iz regresa upokojencem (162 milijonov evrov), ki je bil v letu 2019 izplačan šele julija. Za znesek regresa bo zato manjši prispevek proračuna v drugi polovici leta. Brez tega enkratnega izdatka in premika izplačila regresa bi prispevek proračuna za ZPIZ letos porastel za podoben odstotek kot redni izdatki. Če bi tudi letos regres za letni dopust upokojencem izplačali šele julija, tako kot leta 2019, bi letošnji polletni proračun izkazoval celo presežek.

 

Med proračunsko porabo izstopajo tudi odhodki za postavko "Rezerve" (235 milijonov evrov povečanja), pri čemer finančno ministrstvo v pregledu ne razčleni namena te porabe. Zanimivo je, da so pri pripravi proračuna za to postavko rezervirali kar skoraj milijardo evrov. Torej za vsak slučaj, kar je seveda tudi močno dvignilo načrtovan proračunski primanjkljaj za letos (2,5 milijarde evrov).

 

Če torej seštejemo vse te "redne" prihodke in odhodke je imel letos proračun 450 milijonov presežka ali okoli 500 milijonov manj kot v letu 2019, od česar bi lahko ocenili, da se kar okoli 300 milijonov poslabšanja nanaša na enkratne dogodke v prvem polletju, samo preostanek pa je dejansko povečana poraba glede na zbrane prihodke oz.iroma pokazatelj letošnjih ugodnih proračunskih gibanj.

 

 

Kdo financira slovenske investicije

 

V zadnjem delu tabele pa so še tri proračunske postavke, ki določajo končno bilanco državnega proračuna. Največji vpliv imajo sredstva v povezavi z Evropske unije ter izdatki za investicije. Ti dve postavki sta praviloma dokaj povezani, kot kaže priložena slika. Več ko dobimo sredstev iz EU, večji znesek se namenja za investicije. Ali mogoče ravno obratno - več ko uspemo pripraviti investicijskih projektov, več sredstev lahko črpamo iz EU. Sprejet proračun za letošnje leto je za ti dve postavki predvidel ogromne zneske, ki vsekakor ne bodo doseženi. Iz EU naj bi skupaj prejeli kar 1,67 milijona evrov oz. 1,09 milijona neto, če odštejemo vplačila v EU. Za investicije pa naj bi namenili celo 2,2 milijardi evrov, enkrat več kot so znašale investicije v zadnjih letih. Po polletnih podatkih smo daleč za načrti - počrpali smo le tretjino načrtovanega zneska (čeprav sicer še nikoli toliko v pol leta), izdatkov za investicije pa je bilo ob polletju le 18 % celoletnega načrta ...

 

 

 

 

Glede na prvo polletje leta 2019 smo tako letos investirali blizu 150 milijonov evrov več in tudi toliko več dobili iz EU, zaradi česar je bil vpliv teh dveh postavk nevtralen. Bistveno manj pa smo plačali obresti, a to je bolj sprememba dinamike plačil. V letu 2019 smo v prvem polletju plačali večji del obresti na državni dolg, letos pa po glede na celoletni načrt okoli polovico. Upoštevaje vsa navedena gibanja smo tako polletje zaključili s skoraj izravnanim proračunom.

 

 

Proračun za 2022 je bil nerealen

 

Tekoča proračunska gibanja torej predvsem kažejo, da je bil sprejet proračun za letošnje leto dokaj nerealen in da primerjava z načrtom ne pokaže realnih gibanj, niti ne omogoča prave ocene. Odstopanja so predvsem v pričakovanjih, kaj vse naj bi letos investirali in s tem povezanih izjemno visokih prilivih iz EU, drugo pa je bila vključitev milijarde evrov dodatne rezerve med izdatki. Seveda bodo poseganja države na cene energentov v drugem polletju povzročili nenačrtovane dodatne izdatke proračuna, a zaradi morebitnih nepričakovanih dogodkov ne bi smeli kar "na zalogo" načrtovati dodatno milijardo večji primanjkljaj. V takšnem primeru načrtovanje ne kaže realne slike.

 

Za oceno, kaj se z letošnjim proračunom dogaja, je zato realnejša primerjava z "normalnim" letom 2019, kot je prikazano v tabeli. Razlike glede na leto 2019 so sicer visoke tako zaradi povečanega BDP, plač in inflacije, a odstopanja od teh pričakovanih stopenj rasti pokažejo, kje je dejansko prišlo do sprememb v prilivih ali odlivih. Saldo osnovnih prihodkov in odhodkov proračuna je bil tako letos za 500 milijonov evrov slabši kot v letu 2019. Če pa poskušamo oceniti učinke, ki so bili še posledica covidnih razmer v prvem letošnjem polletju (okoli 300 milijonov evrov), pa so proračunska gibanja letos pravzaprav podobna kot v prvem polletju leta 2019, ko smo leto zaključili s presežkom. Čeprav se torej letošnja ugodna proračunska gibanja kažejo kot neko presenečenje, to niti niso, ampak so odraz solidne gospodarske rasti, sorazmernih prilivov (kakšnih pomembnejših davčnih sprememb ni bilo) ter običajnih izdatkov. Presenečenje se kaže samo zaradi nerealnega načrtovanja z 2,5 milijarde evrov primanjkljaja. 

 

Če ne bi bilo trenutnih pretresov na energetskem in cenovnem področju, bi verjetno lahko tudi celotno proračunsko leto zaključili samo s kakim manjšim minusom. Posegi države za ublažitev dvigov cen pa bodo najbrž prinesli nekaj dodatnih odhodkov proračuna; koliko, danes ne vedo niti vladni načrtovalci. Odprti pa so tudi izdatki za investicije in z njimi povezanimi sredstvi iz EU. Zaenkrat sicer ne kaže, da tu vodili kakšne večje aktivnosti in imeli v zadnjih mesecih pomembno povečanje izdatkov. Kljub temu pa presenečanja niso izključena, verjetno je sprejet proračun vseeno temeljil na nekih realno izvedljivih projektih - ali pa ne in je načrtovanih 2,2 milijardi evrov državnih investicij temeljilo bolj na željah?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
7
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.431
02/
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.235
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.475
04/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 1.338
05/
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.094
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.106
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 1.034
08/
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
Miha Burger
Ogledov: 625
09/
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
Uredništvo
Ogledov: 524
10/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 730