Komentar

Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev

Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes srečujejo z negativnimi demografskimi gibanji, še posebej ko gre za etnične Ruse. Če bi hitro končali vojno, bi prihranili ogromno človeških življenj, zato je ključno vprašanje, kako s čim manj žrtvami ustaviti Putinov vojaški stroj. Bistvene naj bi bile sankcije, sploh tiste, ki se nanašajo na izvoz sofisticirane, napredne zahodne vojaške elektronike, brez katere se bo ruska vojaška mašinerija počasi ustavila. Toda v praksi se kaže, da so sankcije v bistvu površne in porozne, da jih zahodna podjetja mirno kršijo, ko vojaško tehnologijo prek posredniških podjetij prodajajo Rusom. Včasih je med proizvajalcem oziroma prodajalcem in (končnim) kupcem celo eno samo posredniško podjetje. Po možnosti s sedežem v Turčiji ali Srbiji. Zahodne obveščevalne službe imajo sezname podjetij, ki to počnejo, prav tako vedo, kdo in kje so posredniki, vendar zaradi političnih interesov očitno ne smejo ukrepati ...

07.09.2022 21:30
Piše: Maksimiljan Fras
Ključne besede:   Rusija   Ukrajina   demografija   Skupina Wagner   Putin   Evropska unija   tehnologija   Kitajska   sankcije   Kremelj   Jevgenij Prigožin   Rheinmetall   Sergej Čemezov   Rostec   Siemens   Conflict Armament Research   Evropska unija

Zahodne sankcije so porozne in izvoz ključne zahodne vojaške elektronske tehnologije v Rusijo se nadaljuje tudi po februarski invaziji na Ukrajino, in sicer prek posredniških podjetij.

Vojna med Rusijo in Ukrajino je vojna med dvema hitro starajočima se narodoma, ki jima obema akutno primanjkuje mladine. V tem si sicer delita usodo z veliko večino drugih evropskih narodov. Toda če je imela Ukrajina leta 1993 še okrog 52 milijonov prebivalcev, jih je od takrat naprej zaradi višje umrljivosti od rodnosti in zaradi množičnega izseljevanja vsako leto izgubila za več kot eno Ljubljano (vir). Tako jih je v začetku leta 2022 imela, če ne upoštevamo Krima, po ocenah le še okrog 41 milijonov; (vir) če pa ne upoštevamo niti Donecka in Luganska, pa še 6 milijonov prebivalcev manj, torej 35 milijonov. Od začetka ruske invazije 24. februarja 2022 do danes se je po podatkih Združenih narodov v različnih državah Evrope znašlo še dobrih 7 milijonov ukrajinskih beguncev (vir). To pomeni, da je ta hip v Ukrajni manj kot 30 milijonov prebivalcev.

 

Na drugi strani je tudi etničnih Rusov vsako leto manj, negativni prirastek znaša več kot dve Ljubljani. Na ta način se precej hitro zmanjšuje delež Rusov v skupnem številu prebivalcev Rusije, kar bo nedvomno pomembno zaznamovalo prihodnost te države. Seveda bodo posledice vojne v demografskem smislu strahotne predvsem za napadeno državo, Ukrajino. Ostaja tudi neznanka, koliko od omenjenih sedmih milijonov beguncev se po koncu vojne ne bo več vrnilo v domovino. V materialnem smislu pa bi bile lahko posledice vojne že do zdaj precej hujše, če Ukrajina ne bi razpolagala s protiletalsko obrambo. Rusija bi namreč z veseljem pošiljala nad ukrajinska mesta svoje bombnike, da bi jih ti ravnali z zemljo, kot je pred tem to počela v Siriji ali Čečeniji, a je zaradi učinkovite ukrajinske protiletalske obrambe to zdaj zanjo preveč tvegano.

 

 

"Ruska vojska in Skupina Wagner za svoje urjenje koristita vojaško vadišče v Mulinu vzhodno od Moskve, ki je edino sodobno rusko vojaško vadišče. Leta 2021 je na njem ruska vojska izpeljala neposredne priprave na invazijo na Ukrajino. Vadišče v Mulinu je postavilo nemško podjetje Rheinmetall."

 

Znano je tudi, da ima Rusija poleg tega težave pri zagotavljanju novih vojakov. Splošno mobilizacijo vseh moških v starosti 18–60 let izvaja le v t.i. Donecki in Luganski ljudski republiki, ker ti dve formalno nista del Rusije, in pa v vsakem na novo osvojenem mestu v Donbasu, kjer zajete ukrajinske državljane nato pošilja kot topovsko hrano nad utrjene ukrajinske položaje. Dobesedno jih prisilno pošiljajo v napade v slogu prve svetovne vojne, in sicer z orožjem, ki je bilo v rabi v drugi svetovni vojni. Tega zločinskega početja Rusije na okupiranih ukrajinskih ozemljih zahodni NVO-ji začuda ne komentirajo.

 

 

Ruska vojska in plačanci

 

V Rusiji je splošno mobilizacijo danes zelo težko in zelo tvegano izvesti. Vojaška doktrina sodobne Rusije namreč ni naklonjena možnosti splošne mobilizacije. Zaradi varčevanja je država prenehala vzdrževati drago infrastrukturo iz sovjetskih časov za primer splošne mobilizacije in jo je v minulih letih sistematično odstranila. Če bi torej Kremelj danes razglasil splošno mobilizacijo, bi imel z njeno izvedbo velike težave. V največjih ruskih logističnih središčih bi se nenadoma neprostovoljno zbrale ogromne množice oboroženih, a nemotiviranih nabornikov. Posebej v Moskvi, ki je daleč najpomembnejše prometno vozlišče v Rusiji, saj skozi njo potekajo skoraj vse pomembne cestne, letalske in predvsem železniške povezave s severa proti jugu, z vzhoda proti zahodu.

 

Takšna izjemna koncentracija oboroženih, nemotiviranih ljudi, ki bi obtičali v Moskvi na svoji poti v ukrajinsko mesoreznico, bi predstavljala precejšnje tveganje za režim, saj bi se te nezadovoljne, oborožene množice nahajale v neposredni bližini Kremlja in bi bile tudi neposredno zainteresirane za strmoglavljenje režima. Splošna mobilizacija v Rusiji je torej scenarij za prevrat – pravzaprav edini možni scenarij za prevrat, saj so drugače možnosti za njegovo izvedbo v takšnih razmerah skoraj nične.

 

 

Da se Rusi bolj kot na tehnologijo zanašajo na puške, granate in primitivne rakete iz časov II. svetovne vojne, dokazuje vojaško sodelovanje s Severno Korejo in napoved uvoza velikih količin zastarelega orožja.

 

 

Ker je torej splošna mobilizacija za Putinov režim preveč tvegana, se ji ta izogiba, po drugi strani pa poskuša k podpisu pogodbe za vstop v rusko vojsko zvabiti čim več revežev iz provinc, in sicer s ponujanjem za tamkajšnje razmere zelo dobrih zaslužkov. A za zaposlitev v vojski in nato odhod na ukrajinska polja smrti se jih kljub temu odloči precej manj, kot bi si jih v Kremlju želeli. Tako so ruske oblasti že kmalu po začetku invazije poskušale novačiti nove vojake tudi med gastarbajterji iz Centralne Azije, v Sankt Peterburgu pa so nedavno oblasti nekega mestnega okrožja poskušale novačiti celo v lokalnem zavetišču za brezdomce (vir).

 

 

"Jevgenij Prigožin, vodja Skupine Wagner, za popolnitev vrst svoje organizacije sistematično novači plačance po ruskih zaporih, pri čemer posebej nagovarja obsojene morilce in oborožene roparje."

 

 

 

Vojaške obveznike na služenju vojaškega roka poveljujoči častniki pogosto poskušajo na ta ali oni način preprosto prisiliti k podpisu pogodbe za zaposlitev v ruski vojski, ki je sicer znana po tem, da so razmere in medsebojni odnosi v njej izjemno brutalni. Jevgenij Prigožin, vodja Skupine Wagner, za popolnitev vrst svoje organizacije sistematično novači nove plačance kar po ruskih zaporih, pri čemer posebej nagovarja tiste zapornike, ki so bili obsojeni zaradi umora ali oboroženega ropa (vir).

 

Tu dodajmo, da je zloglasna Skupina Wagner, ki ji v vojaškem žargonu zaradi njenega imena pravijo "orkester", njenim pripadnikom pa "glasbeniki", le najbolj znana izmed več zasebnih vojaških podjetij oz. paravojaških organizacij, ki se udeležujejo bojev v Ukrajini na ruski strani. Za te ruske paravojaške formacije je na splošno značilno, da je med njimi zelo razširjena raba nacistične simbolike in sploh občudovanje nacionalsocializma. Nenazadnje je bil tudi Richard Wagner najljubši Hitlerjev skladatelj. 

 

Tako redna ruska vojska kot plačanci Skupine Wagner za svoje urjenje koristijo najnovejše rusko vojaško vadišče v Mulinu, ki se nahaja vzhodno od Moskve, v Niženovgorodski oblasti. To je edino sodobno vojaško vadišče, ki ga premore Rusija in leta 2021 je na njem ruska vojska izpeljala neposredne priprave na invazijo na Ukrajino (vir). Vadišče v Mulinu je Rusiji postavilo nemško podjetje Rheinmetall, ki se je pri njegovi zasnovi zgledovalo po vojaškem vadišču Bundeswehra v Altmarku, zato je primerljivo s sodobnimi vadišči zveze NATO.

 

 

Umazani posli nemškega Rheinmetalla ...

 

Ko je Rheinmetall leta 2011 podpisal pogodbo za njegovo gradnjo, je upal, da bo to šele prvo od serije velikih naročil Rusije pri nemški oborožitveni industriji (vir). Takratni ruski obrambni minister Serdjukov je bil namreč zelo naklonjen uvozu zahodne oborožitvene tehnologije, s čimer si je nakopal jezo ruskega vojaško-industrijskega lobija, predvsem Sergeja Čemezova, direktorja korporacije Rostec, kar je Serdjukova na koncu leta 2012 stalo ministrskega položaja.

 

 

"Nemški Rheinmetall je le eno od številnih zahodnih podjetij, ki so v minulih dveh desetletjih pomagala Putinu zgraditi njegov vojaški stroj."

 

 

 

Ko je leta 2014 Rusija anektirala Krim in začela vojno v Donbasu, se je Rheinmetall zaradi sankcij Evropske unije sicer moral formalno umakniti iz tega posla, toda tatarski novinar Kamil Galeev dokumentirano dokazuje, da se je posel v Mulinu za to nemško podjetje nadaljeval tudi po tem letu, in sicer preko ruskega posredniškega podjetja, ki se je oskrbovalo pri Rheinmetallu (vir). Po razkriti dokumentaciji naj bi Rheinmetall zadnje pošiljke opreme dostavljal v Mulino še leta 2019, kar pomeni, da je bil pri tem projektu dejansko zvesto zraven tako rekoč do konca njegove gradnje leta 2020.  

 

Nemški Rheinmetall je le eno od številnih zahodnih podjetij, ki so v minulih dveh desetletjih pomagala Putinu zgraditi njegov vojaški stroj. Pri tem ne gre le za podjetja neposredno iz oborožitvenega sektorja, temveč za vsa podjetja, ki so prodajala Rusiji izdelke zahodne tehnologije, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot v vojaške namene. Ruska oborožitvena industrija po Galeevih besedah večinoma uporablja izdelke nemške strojne industrije in nemško programsko opremo. Večino softvera, ki ga v svoji proizvodnji uporablja ruska oborožitvena industrija, zagotavljata predvsem Siemens in Heidenhain. Če bi na Zahodu dosegli, da bi zgolj ti dve podjetji izklopili svojo programsko opremo, ki je v rabi v ruski oborožitveni industriji, bi Putinovemu vojaškemu stroju zadali izjemen udarec. Da je kaj takšnega načeloma možno izvesti, je leta 2019 pokazal primer avstrijskega podjetja LMF, ko je to preprosto preko satelita izklopilo svoje kompresorje, ki so bili v rabi pri Gazpromu in jih s tem na en mah naredilo neuporabne (vir).

 

 

... a sezam umazanih zahodnih podjetij je dolg

 

Skoraj vsi CNC stroji, ki so v rabi v Rusiji, so uvoženi iz Zahoda, večinoma iz Nemčije, pa tudi iz Japonske. Poleg nemških obdelovalnih strojev, ki jih je največ, v ruski oborožitveni industriji sicer uporabljajo tudi italijanske, švicarske, avstrijske in češke. Zelo pomembni so tudi švedski instrumenti za natančno rezanje kovin, nemške rezalne tekočine (Zet-Chemie), pa tudi razni preprostejši izdelki strojne industrije, kot so kroglični vijaki, ležaji, vretena ipd. Vse to so za rusko oborožitveno industrijo ključni izdelki zahodne tehnologije, ki jih Rusija uvaža iz Zahodne Evrope in brez njih Putin svojega vojaškega stroja ne more ohranjati v pogonu. Rusija je v minulih letih na teh tehnoloških področjih sicer poskušala postati bolj samozadostna, a ji to ni uspelo. Tudi Kitajska ni v stanju, da bi lahko nadomestila takšen izpad evropskih dobaviteljev. 

 

Zahodne sankcije so žal porozne in izvažanje omenjene ključne zahodne tehnologije v Rusijo se nadaljuje tudi po februarski invaziji na Ukrajino. Tihotapljenje te tehnologije v Rusijo naj bi bilo po Galeevih besedah praviloma organizirano na presenetljivo preprost način, običajno z zgolj enim samim posredniškim podjetjem. Tako kot v primeru Rheinmetalla. V zadnjem času se je recimo zelo okrepil izvoz Turčije v Rusijo in pojavlja se sum, da Turčija služi kot ena od posrednic oziroma tihotapskih središč za dostavljanje omenjene zahodnoevropske tehnologije kupcem znotraj ruske oborožitvene industrije.

 

 

Ruska vojska v Ukrajino najraje pošilja nabornike iz revnih provinc, ki niso etnični Rusi, plačance iz zasebnih armad, kakršna je Skupina Wagner, imeovana po Hitlerjevemu najljubšemu skladatelju.

 

  

Pri proizvodnji svojih t.i. naprednih oborožitvenih sistemov je ruska oborožitvena industrija povsem odvisna od uvoza nekaterih ključnih elektronskih komponent, kot so satelitski navigacijski sistemi. Raziskovalci britanske organizacije Conflict Armament Research so zadnje mesece med terenskim delom v Ukrajini odkrili, da ruska vojska v svojih vojaških helikopterjih, brezpilotnih letalih in raketnih izstrelkih ter sploh v svoji komunikacijski in navigacijski opremi dosledno uporablja uvožene elektronske komponente (vir).

 

 

 

Putin je odvisen od zahodne elektronike

 

Do septembra so raziskovalci Conflict Armament Research v ruskih orožjih in vojaški opremi, ki so jih preverili, identificirali kar 144 neruskih proizvajalcev elektronskih komponent. Veliko teh komponent je bilo proizvedenih po letu 2014, nekatere celo leta 2021. Pri tem gre tako za zahodnoevropska, ameriška kot tudi za azijska podjetja. Odkrili so tudi, da ruska oborožitvena industrija v različnih oborožitvenih sistemih uporablja celo enake sklope elektronskih komponent, kar pomeni, da bi bilo mogoče rusko proizvodnjo naprednih oborožitvenih sistemov zelo preprosto spraviti na kolena, če bi Rusiji zgolj onemogočili dostop do teh komponent. Zato je ključnega pomena, da se razkrijejo trgovske poti in posredniki, preko katerih te komponente pristanejo v ruski oborožitveni industriji.

 

 

"Spor z Zahodom bo torej tudi Rusijo v gospodarskem smislu zelo drago stal, a je to za Kremelj manj pomembno od škode, ki jo bo ob tem prizadejal denarnicam zahodnih potrošnikov."

 

 

Račun za to, da nismo že prej uspeli ustaviti Putinovega vojaškega stroja z dovolj učinkovitimi sankcijami na izvoz zahodne industrijske opreme in elektronskih komponent, bomo zdaj prejeli ob začetku letošnje kurilne sezone in z recesijo, ki se napoveduje. Toda tako kot je Evropska unija odvisna od uvoza ruskih fosilnih goriv, je tudi Rusija odvisna od izvoza fosilnih goriv na evropski trg. Rusija namreč nikakor ne razpolaga z vsaj približno zadostno infrastrukturo, ki bi ji omogočala, da bi se lahko nenadno preusmerila na trge v drugih delih sveta in s tem kolikor toliko nadomestila izpad dohodka od izvoza v EU.

 

Tudi za pospešeni izvoz fosilnih goriv na Kitajsko bi najprej morala v zadostnem obsegu zgraditi izjemno drago infrastrukturo. Poleg tega bo v tem primeru povsem odvisna od kitajskega diktiranja cen, ki bodo v vsakem pogledu precej nižje od tistih, ki jih je do zdaj za svoja fosilna goriva dosegala na evropskih trgih. Spor z Zahodom bo torej tudi Rusijo v gospodarskem smislu zelo drago stal, a zdi se, da je to za Kremelj manj pomembno od škode, ki jo bo ob tem prizadejal denarnicam zahodnih potrošnikov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.398
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427