Komentar

Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu

Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. Predpostavljamo lahko, da bomo imeli dva kroga volitev in da v drugem ne bo zmagal Anže Logar. Kakšne posledice bo imela menjava v predsedniški palači na strateške usmeritve naše diplomacije v prihodnjih petih, morda celo desetih letih? Kajti ni rečeno, da bo bodoča predsednica (predsednik) na tem področju tako proaktivna (proaktiven), kot je bil predsednik Pahor. Pravzaprav skoraj zagotovo ne bo.

11.09.2022 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   diplomacija   Brdo-Brioni   Zahodni Balkan   Evropka unija   Bruselj   Tanja Fajon   Rusija   Putin   Bosna in Hercegovina   Srbija   Kosovo

Foto: Vlada Republike Slovenije

Iniciativa Brdo - Brioni je eden najpomembnejših delov Pahorjeve zunanjepolitične zapuščine. Zahodni Balkan (tj. republike bivše SFRJ minus Hrvaška plus Albanija) namreč sodi med brezpogojne prioritete slovenske zunanje politike in je za Slovenijo vsaj toliko pomemben kot rusko-ukrajinska vojna.

Rusko-ukrajinska vojna je zaradi svojih razsežnosti in nepredvidljivih posledic ta hip deležna osrednje pozornosti vseh članic Evropske unije, ki ležijo v neposredni bližini vojnega žarišča. Lahko se tolažimo, da je med nami in Ukrajino še Madžarska, katere uradna politika je sumljivo blizu režimu v Kremlju, vendar to za slovensko varnost nič ne pomeni. Zahodni Balkan je tisti, ki se kot sod smodnika per definitionem lahko že jutri spremeni v naslednje vojno žarišče, od Metlike oddaljeno vsega nekaj deset kilometrov.

 

Rusko imperialno prebujenje, ki se je zaradi nezmožnosti EU, da sama (po)skrbi za svoje strateške interese - namesto tega je bruseljska politična kasta krmilo odločanja prepustila v roke Američanom -, sprevrglo v brutalno razkazovanje vojaške sile, potrebno gledati v vseh razsežnostih, tudi prostorski. Nikakor torej ne le v neposredni ruski soseščini (Gruzija, Moldavija, Ukrajina ipd.), pač pa tudi povsod tam, kjer je Rusija zgodovinsko poskušala igrati vlogo gospodarja, zavojevalca ali zaveznika. Zahodni Balkan je v tem smislu zagotovo strateškega pomena za naslednje ruske poteze, s katerimi bo Putin poskušal preusmeriti pozornost zahoda z ukrajinskega bojišča.

 

 

***

 

Ker slovensko vlado trenutno vodi človek, ki ga zunanja politika absolutno ne zanima (videz pač vara), in ker se predsednik Pahor počasi odhaja iz Erjavčeve, precejšnji del politične odgovornosti hočeš nočeš prehaja na zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Ta je svojo službo sprva vzela resno in v prvih 100 dneh na nek način presenetila. Toda potem je glede bistvenih vprašanj, povezanih z rusko-ukrajinsko vojno, nenadoma začela spuščati dvoumne signale. Slovenija seveda podpira Ukrajino, ampak ... Slovenija pomaga Kijevu, ampak ... Ta "ampak" je postal zadržek v vsebinskem smislu, ko gre za slovensko pomoč Ukrajini. Dilema, okoli katere smo se prerekali že na začetku poletja, ko je skupina, zbrana okoli dveh bivših predsednikov republike, poskušala instrumentalizirati zunanjo ministrico s tezo o nekakšni deljeni krivdi za vojno, kot tudi s cinično tezo, da vojaška pomoč napadeni državi ni etična, saj da podaljšuje vojno, trpljenje in umiranje.

 

Resnica je mnogo preprostejša in jo zgodovina potrjuje: vojne so se rojevale prvenstveno zato, ker je bila agresorska država sveto prepričana, da nasprotnik nima realnih možnosti za zmago. Vojna dveh približno vojaško enakovrednih držav bi bila preveč tvegana oziroma nesmiselna. Če Putin in njegovi generali ne bi bili prepričani, da lahko Ukrajno zlomijo v nekaj dneh, je ne bi tako neposredno in odkrito napadli.

 

Zaradi tega je svetohlinsko odrekati pomoč državi, ko jo to najbolj potrebuje. Ukrajina je dokaz, kako odločilna, usodna je vojaška pomoč. Kajti odkar imajo na voljo zahodno orožje, so na bojiščih neprimerno suverenejši in uspešnejši. Aktualna protiofenziva v Donbasu to potrjuje - Rusi se ponovno umikajo, kajti na bojišču nimajo več (takšne) premoči kot v prejšnjih tednih in mesecih.

 

 

***

 

Če je doslej kazalo, da bo slovenska vlada zmogla ohraniti načelno držo, ko gre za politiko do Ukrajine oziroma Rusije, se zadnje izjave zunanje ministrice slišijo kot zapoznel odmev akcije dveh bivših predsednikov in njunih intelektualcev na vpoklic. Če se je doslej zdelo, da bo ministrica ostala zavezana skupni - ali pa vsaj prevladujoči - evropski politiki do Ukrajine, da se bo izogibala podpori enega ali drugega skrajnega pola (madžarskemu paktiranju s Putinom oziroma poljskemu vehementnemu lobiranju za vojaško pomoč Kijevu v vseh razpoložljivih okvirih), je zdaj dala vedeti, da kljub vsemu ne zmore ubežati gravitaciji tistega dela slovenske politike, ki že dvajset let rovari v zakulisju in s svojimi spletkarskimi operacijami povzroča škodo vsakokratni oblasti. Tudi levici. 

 

Pahor je bil dovolj spreten, bržkone tudi zvit, da je brez hujših posledic ubežal tem gravitacijskim silam. Zaradi tega bo njegov odhod s položaja predsednika republike vsekakor pustil konkretne posledice (tudi) na slovenski zunanji politiki. Eden izmed omembe vrednih mejnikov Pahorjeve predsedniške kariere je nedvomno Proces Brdo - Brioni, se pravi njegova* pobuda o Zahodnem Balkanu, kjer ima lahko neodločnost Evropske unije zelo resne, celo krvave posledice. Prav ta geografska entiteta je v lahko v določeni vzročno-posledični zvezi z vojno, ki divja na vzhodu Evrope, saj Putin poskuša izkoristiti preveliko pasivnost, neambicioznost Evropske unije glede širitve s tem, da poskuša na svojo stran dobiti čim več držav v regiji (če ne držav, pa vsaj federalnih enot). Srbija, Republika Srbska in morda tudi Severna Makedonija, ki jih imajo Rusi že tradicionalno za svojo interesno sfero (Črna gora jim je vsaj začasno ubežala, vendar je politično povsem razklana), sicer niso "izgubljene" za EU, vendar po drugi strani tudi niso preveč navdušene nad članstvom. Severna Makedonija na prvi pogled kaže drugačno sliko, bržkone tudi po zaslugi albanskih strank, vendar je konservativni, nacionalistični del politike pod ruskim vplivim.

 

 

***

 

Današnje srečanje voditeljev iniciative Brdo - Brioni, že 11. po vrsti, je zato bržkone tudi zadnje v takšnem formatu, vsaj kar se Slovenije tiče. Hrvaška, ki poskuša prevzeti vlogo motorja evropeizacije regije, bo Pahorjevo slovo zagotovo izkoristila, čeprav bo zaradi zgodovinskih konfliktov s pravoslavim delom Zahodnega Balkana težko dosegla kak preboj. Slovenska mehka moč v tem delu Evrope je namreč temeljila na relativni nevtralnosti, zgodovinskem ugledu in spoštovanju ter ponotranjenem občutku prebivalcev regije, da je naša država nekakšen vzorni primer članice EU, geografsko razpete med zahodno, srednjo Evropo in Balkanom. Če smo se prva leta po osamosvojitvi na vse kriplje otepali kakršnih koli opravkov z Balkanom, se je kasneje izkazalo, da ravno Slovenija - in ne Hrvaška - lahko opravlja evropsko misijo v tem delu Evrope. Seveda pod pogojem, da pri tem uživa podporo Bruslja oziroma jedrnih članic Unije.

 

Ni pomembno, kakšne politične barve je koalicija, ki sestavlja slovensko vlado. Ko gre za strateške interese, ko gre za zunanjo politiko, je bistveno, da vlada ravna v maksimalno korist države. Predpostavimo, da madžarska oblast ravna v najboljšo korist Madžarov, ko gre za Ukrajino - in da poljska vlada počne enako, ko gre za poljske interese glede Ukrajine (karkoli to že pomeni).

 

Kaj je torej tisto, kar lahko upravičeno pričakujemo od slovenske vlade na zunanjepolitičnem področju? 

 

V prvi vrsti je to politika, usmerjena v zagotavljanje stabilnosti na Zahodnem Balkanu. V pomiritev nacionalizmov v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Kosovu. Konkretna časovnica evropske poti zadnje čase etnično precej razburkane Bosne in Hercegovine, ki bo zaprla usta Miloradu Dodiku kot tudi bošnjaškim nacionalistom. In seveda čim prejšnji vstop Hrvaške v Schengen. Vse to je v strateškem interesu Slovenije.

 

______________________

* Borut Pahor je pobudo vsaj formalno podal skupaj s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427