Razkrivamo

Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije državam Zahodnega Balkana pri približevanju Evropski uniji. Nenazadnje je bila to tudi ena osrednjih tem srečanja na Brdu pred dvema dnevoma. A očitno so besede eno, dejanje pa drugo. Ko gre za konkretno razvojno pomoč pri zmanjševanju razvojnega zaostajanja Zahodnega Balkana za EU, vlada že od leta 2013 ne prepozna razvojnega potenciala projekta COBISS.Net in njegovega vpliva na ugled Slovenije v tej regiji. Gre za temeljno informacijsko infrastrukturo znanosti, izobraževanja in kulture, brez katere si ni mogoče predstavljati sodobnega šolstva in raziskovanja, pa tudi kulturnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja ne. Slovenija je na tem področju po zaslugi IZUM-a v Mariboru in projekta COBISS.Net med vodilnimi na svetu.

14.09.2022 19:00
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   MZZ   Slovenija   Zahodni Balkan   mednarodna razvojna pomoč   Borut Pahor   Robert Golob   COBISS.Net   Tomaž Seljak   IZUM   Maribor   CMSR   knjižnice   vlada

Slovenska oblast veliko govori o razvojni pomoči Zahodnemu Balkanu, sprejema memorandume in načrte za to, na voljo so tudi evropska sredstva, vendar pa prehoda od besed k dejanjem ni in ni ...

Na spletnih straneh slovenske vlade lahko pod naslovom Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (vir) preberemo, da je mednarodno razvojno sodelovanje eno od temeljnih sestavin naše zunanje politike. Po Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (vir) je cilj mednarodnega razvojnega sodelovanja prispevati k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospeševanje trajnostnega razvoja v partnerskih državah. 

 

Krovni strateški dokument mednarodnega razvojnega sodelovanja je Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (vir), ki jo je sprejel Državni zbor leta 2017 in določa prednostna področja ter usmeritve za načrtovanje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije naj bi bilo osredotočeno na prednostna vsebinska področja in geografska območja, kjer je lahko uradna razvojna pomoč učinkovita, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav.

 

Prednostna vsebinska področja so:

 

(1) spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju in

 

(2) boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri. Prednostna geografska območja so Zahodni Balkan, evropsko sosedstvo in podsaharska Afrika, s poudarkom na najmanj razvitih državah.

 

 

Usmeritve iz navedene resolucije podrobneje opredeljuje Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije konec leta 2018 (vir). Predvidljivost uradne razvojne pomoči Slovenije naj bi se zagotavljala z Okvirnimi programi mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči kot instrumenti večletnega načrtovanja uradne razvojne pomoči, a je bilo navedeno načrtovanje leta 2019 opuščeno.

 

 

Zaveze, na katere so pozabili

 

Nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči je Ministrstvo za zunanje zadeve, ki medresorsko usklajuje pripravo zakonskih podlag in strateških okvirov ter letnih poročil o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije, načrtuje in izvaja pa očitno le tiste aktivnosti, ki jih samo tudi financira. Druga ministrstva so pri tem povsem samostojna. 

 

Slovenija se je kot država članica EU v okviru pogajanj za novo razvojno agendo leta 2015 zavezala, da si bo prizadevala povečati uradno razvojno pomoč s takratnih 0,15 % na 0,33 % bruto nacionalnega dohodka (BDN) do leta 2030. Iz Poročila o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2020 (vir) je razvidno, da je Slovenija v letu 2020 za mednarodno razvojno sodelovanje namenila 79,61 milijona evrov, kar je 0,17 % BND, od tega 53,12 milijona evrov za večstransko pomoč (prispevki v proračun EU, mednarodnim institucijam in skladom) in 26,49 milijona evra za dvostransko pomoč (neposredno sodelovanje s partnerskimi državami).

 

Največ dvostranske razvojne pomoči je Slovenija usmerila v države Zahodnega Balkana, ki so skupaj prejele 18,03 milijone evrov dvostranske pomoči, od tega kar 14,55 milijona evrov za oprostitve šolnin in štipendije za študij državljanov partnerskih držav Zahodnega Balkana v Sloveniji. Preostala sredstva (3,48 milijona evrov) so bila namenjena raznim projektom, tehnični pomoči in posebnim programom.

 

Poročilo za leto 2021 še ni objavljeno.

 

Iz proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (vir) je razvidno, da z največ namenskimi sredstvi za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč razpolagata Ministrstvo za zunanje zadeve (12,48 milijona evrov) in Ministrstvo za finance (11,02 milijona evrov brez sredstev za kapitalske naložbe). 

 

 

Projekti razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana (2022)

 

Projekti, ki jih v letu 2022 financira Ministrstvo za zunanje zadeve in imajo status "v teku", so predstavljeni na portalu državne uprave - Razvojni in humanitarni projekti (vir):

 

  • Odpravljanje temeljnih vzrokov diskriminacije žensk v Albaniji

Albanija

  • BiHUB – Podpora ženskemu družbeno odgovornemu podjetništvu

Bosna in Hercegovina

  • Protiminsko delovanje v Bosni in Hercegovini v letih 2021 in 2022

Bosna in Hercegovina

  • Komunikacija v pogajalskem poglavju 24

Severna Makedonija

  • Pomoč pri poglavju 24 - finančne preiskave

Severna Makedonija

  • Krepitev zmogljivosti upravljanja patrulj

Srbija

  • Razvoj ženskega podjetništva v kmetijstvu v JV Srbiji

Srbija

  • Krepitev družbene odpornosti v boju proti dezinformacijam v državah Zahodnega Balkana

Države bivše Jugoslavije

Skupna vrednost sofinanciranja: 

1.105.000 EUR

 

 

Projekti, ki jih letos financira Ministrstvo za finance in imajo status "v teku", so predstavljeni na spletni strani Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (vir):  

 

  • Postavitev modularne šole v Albaniji

Albanija

  • Izgradnja rastlinske čistilne naprave za naselje Pishkash Veri, Prrenjas

Albanija

  • Sanacija deponije v Plavu

Črna gora

  • Izgradnja RČN za komunalne odpadne vode v naselju Petnjica

Črna gora

  • Izgradnja RČN za komunalne odpadne vode v naselju Andrijevica

Črna gora

  • Prenova Hidrosistema Zletovica 

Severna Makedonija

  • Sortirna linija za mešane odpadke Donji Vakuf

Bosna in Hercegovina

  • Izgradnja čistilne naprave na območju Bjelašnice in Igmana 

Bosna in Hercegovina

  • Rekonstrukcija in nadgradnja obrata za čiščenje pitne vode Alagovac v občini Nevesinje

Bosna in Hercegovina

  • Rekonstrukcija javne razsvetljave v občini Gradiška

Bosna in Hercegovina

  • Izgradnja naprave za čiščenje odpadnih voda na Zlatiboru

Srbija

  • Rekonstrukcija javne razsvetljave v mestu Vrnjačka Banja 

Srbija

  • Avtomatizacija primarnih toplotnih postaj v Novem Sadu – 2. faza

Srbija

Skupna vrednost sofinanciranja:

3.723.843 EUR

 

 

Vprašanje: Je mogoče, da navedeni projekti "odražajo slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti" v odnosu na druge države in ponudnike razvojne pomoči, kar naj bi bil eden od kriterijev za financiranje projektov? Potrebno znanje in zmogljivosti za tovrstne projekte imajo tudi druge države, zagotovo pa so pri izbiri izvajalcev projektov v prednosti slovenske institucije in podjetja, ki uredijo pridobitev donacije Republike Slovenije.

 

 

Projekt COBISS.Net 

 

Strateški cilj projekta COBISS.Net je (bil) v državah Zahodnega Balkana vzpostaviti nacionalne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti ter v mrežo COBISS.Net povezati vse knjižnice v navedenih državah. Po več kot tridesetih letih od zasnove projekta je od blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic v državah Zahodnega Balkana v mrežo COBISS.Net vključenih šele blizu 490 navedenih knjižnic, vključitev preostalih pa je odvisna od političnih usmeritev in dogovorov, mednarodne razvojne pomoči in vpliva drugih ponudnikov knjižničnih aplikacij.

 

Knjižnice v državah Zahodnega Balkana potrebujejo mednarodno razvojno pomoč pri zagotoviti pogojev za implementacijo sistema COBISS, nakar prevzamejo obvezo plačevanja licenc za programsko opremo COBISS in storitev IZUM-a. Do leta 2013 so širitev mreže COBISS.Net občasno finančno podpirala različna slovenska ministrstva (celo Ministrstvo za obrambo) in nekatere mednarodne organizacije. Tako je na primer slovenska vlada leta 2008 preko IZUM-a in Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) financirala obnovo prostorov in nakup opreme za potrebe nacionalnega COBISS centra v Črni gori (200.000 evrov). 

 

 

http://www.cobiss.net/images/news/20080701-2.jpg

http://www.cobiss.net/images/news/20080701-1.jpg

Prenovljene prostore črnogorskega nacionalnega COBISS centra na Cetinju so 1. julija 2008 odprli minister za kulturo, šport in medije Črne gore, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Slovenije ter veleposlanik Kraljevine Norveške, ki je financirala obnovo strehe in drugih prostorov nacionalne knjižnice Črne gore.

 

 

Leta 2013 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ukinilo podporo projektu COBISS.Net, ker takratno vodstvo ministrstva ni razumelo projekta in poti za dosego zastavljenih ciljev. Posledice so bile in so še katastrofalne:

 

  1. Razveljavljen razpis za podiplomski študij bibliotekarstva na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani. S tem je bila onemogočena kadrovska okrepitev knjižnic na Kosovu, v Albaniji, Severni Makedoniji in Črni gori, kjer ni organiziranega študija bibliotekarstva in je tudi ozaveščenost oblasti o pomenu knjižnic zelo nizka. Za primerjavo: V Sloveniji imamo 250 splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic, med knjižničarji pa blizu 600 z univerzitetno diplomo iz bibliotekarstva. Na Kosovu, ki ima približno enako število prebivalcev, imajo 75 navedenih knjižnic in le 13 knjižničarjev z diplomo iz bibliotekarstva (enako kot pred devetimi leti).

  2. Neuresničeni dogovori s pristojnimi ministri albanske vlade o vključitvi Nacionalne knjižnice Albanije v COBISS.Net in organiziranju nacionalnega COBISS centra v navedeni knjižnici, čemur bi tradicionalno sledila tudi Nacionalna knjižnica Kosova. Po devetih letih je stanje nespremenjeno. Nacionalna knjižnica še vedno odklanja sodelovanje, IZUM pa je prisiljen drugim knjižnicam v Albaniji in na Kosovu še naprej zagotavljati aplikacije COBISS in storitve izobraževanja brezplačno.

  3. Zapravljeno zaupanje v projekt COBISS.Net in razvojno pomoč Slovenije ter upočasnjen proces vključevanja knjižnic v mrežo COBISS.Net v vseh državah Zahodnega Balkana. 

 

 

Leta 2015 je bila Evropska komisija pripravljena na osnovi političnega dogovora (mimo standardnih razpisov) zagotoviti 10 milijonov evrov evropskih sredstev za realizacijo projekta COBISS.Net - Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor EU, a tedanja slovenska vlada (vodil jo je Miro Cerar) tega ni bila pripravljena predlagati vladam držav Zahodnega Balkana.

 

Leta 2019 je bila ustanovljena Civilna iniciativa za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net. Njeni predlogi so predstavljeni na spletni strani www.zacobiss.net. Žal jih aktualni direktor IZUM-a in njegov predstavnik zaposlenih v Upravnem odboru IZUM-a ne podpirata.

 

 

Pismo premierju Golobu

 

Predsednik vlade dr. Robert Golob je bil s problematiko in predlogi za rešitev projekta COBISS.Net seznanjen takoj po prevzemu funkcije 1. junija 2022, a se na pismo Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (tukaj) še ni odzval. 

 

Za sanacijo kritičnih razmer na terenu, povrnitev zaupanja v projekt in pospešitev širitve mreže COBISS.Net bi morala Vlada Republike Slovenija takoj zagotoviti vsaj 3 milijone evrov (kolikor je npr. leta 2018 namenila za projekt izgradnje sončne elektrarne v Žitomirju v Ukrajini, ki je bil kasneje storniran, ker prejemnik pomoči ni izpolnil pogojev za donacijo).

 

Prioritetne projektne aktivnosti so naslednje:

 

  • Zagotovitev pogojev za ustanovitev in delovanje nacionalnih COBISS centrov v Albaniji in na Kosovu (adaptacija prostorov, oprema, izobraževanje).

  • Kadrovska okrepitev knjižnic na Kosovu, v Albaniji, Severni Makedoniji in Črni gori (sofinanciranje vsaj 30 novih delovnih mest in organiziranje izrednega študijskega programa za  izpopolnjevanje iz bibliotekarstva - na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani).

  • Financiranje nakupa nujno potrebnih (manjkajočih) osebnih računalnikov in druge periferne opreme nacionalnim COBISS centrom in knjižnicam, ker tudi razpoložljiv kader z manjkajočo opremo ne more biti produktiven.

  • Sofinanciranje kreiranja, redigiranja in prevzemanja bibliografskih zapisov pri izgradnji bibliografskih baz podatkov in katalogov (glede na število novih, redigiranih ali prevzetih/povezanih zapisov) – prioritetno za vodenje bibliografij raziskovalcev.

 

 

Poleg tega bi se morala Vlada Republike Slovenije dogovoriti z vladami držav Zahodnega Balkana in z Evropsko komisijo o nadaljnjem financiranje projekta COBISS.Net iz evropskih sredstev (vsaj 10 milijonov evrov), kar pa je doslej presegalo učinkovitost slovenske diplomacije in okvire srečanj s predstavniki držav Zahodnega Balkana, kakršen je tudi vrh voditeljev pobude Brdo-Brioni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.397
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427