Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. To pa lahko prizadane vse prebivalce države. Percepcija realnosti uporabnikov drog je namreč drugačna kot pri ljudeh, ki jih ne uporabljajo, zato so tudi njihove odločitve drugačne, glede na vrsto droge prehitre ali prepočasne, praviloma pa daleč od tistih, ki bi jih sprejeli tedaj, ko niso zadrogirani. Zato so ljudje bolj občutljivi glede uporabe drog med politiki kot v ostali populaciji, ker se lahko napačno odločanje prinese škodljive posledice za vso državo. Hkrati je zelo pomembno, da tudi pri politiku, ki uporablja droge, najprej pomislimo na preprečevanje uporabe in na potrebo po zdravljenju njegove odvisnosti. Tudi politiku pripada bolniški stalež za čas zdravljenja.
Že nekaj mesecev se pri nas pogosteje zastavlja vprašanje uporabe psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju: drog) med aktualnimi politiki. To ni nekaj novega, je pa tokrat bolj intenzivno prisotno v medijih in na spletu, zato potrebuje dodaten komentar. V ospredje so droge stopile tudi pri opisovanju neobičajnih spolnih praks in uporabi GHB v tako imenovani aferi Smodej, kjer so še vsi postopki preverjanja v teku in končne odločitve še nimamo, se je pa medijski prostor razpisal o tem.
V medijih in na spletu je pri uporabi kanabisa v ospredju predvsem Luka Mesec, koordinator stranke Levica, pa tudi nekateri drugi vidni politiki so bili že omenjeni (v teh dneh se piše o predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar, češ da se zavzema za legalizacijo kanabisa). O Luki Mescu se pojavljajo različni zapisi in tudi kratki filmi, v katerih sam priznava, da uporablja kanabis. Vse to seveda jemljem z veliko rezervo, saj je moč danes s tehničnimi posegi marsikaj tudi ponarediti. Minister Mesec je tako še naprej deležen napadov in zahtev po odstopu, ker da je užival in da še vedno uživa kanabis. Ob tako skromnih podatkih, ki so vsi postavljeni kot predpostavka, ne pa tudi kot dejstvo, je potrebno biti zelo previden.
Politiku Luki Mescu namreč še nihče ni dokazal, da je uporabljal kanabis, o tem se le govori. Od takšnih govoric pa do dokazov, da uporablja kanabis, je še zelo daleč. Ob vseh dvomih, ki se pojavljajo glede uporabe kanabisa pri Luki Mescu, ni nič nenavadnega, da posamezniki zahtevajo njegovo testiranje na psihoaktivne substance. Ideja ni slaba, kajti s takšnim testiranjem bi gospod Mesec v javnosti hitro razčistil s to dilemo in zaprl usta morebitnim obrekovalcem. Kajti Luka Mesec je vseeno tudi podpredsednik vlade Roberta Goloba in verjetno je v interesu vseh, da izvršna oblast odloča brez vpliva psihoaktivnih snovi. Čudim se vztrajnemu in globokemu molku premierja Roberta Goloba glede tega.
Luka Mesec se zaenkrat še ni odločil narediti testov na prisotnost psihoaktivnih snovi. Kar ga na žalost postavlja v neljubi položaj, z njim pa tudi vse nas, ki spremljamo to neprijetno zgodbo. Seveda alternativ ni, saj je podpredsednika možno testirati le z njegovo privolitvijo. Dokler se ne bo odločil sam za ta test, bo določen del javnosti še naprej pogreval to neprijetno zgodbo.
"Pomembno je, da tudi pri politiku, ki uporablja droge, najprej pomislimo na preprečevanje uporabe in na potrebo po zdravljenju njegove odvisnosti."
Medtem je test na psihoaktivne snovi izvedel poslanec nasprotnega političnega pola Žan Mahnič,. Če ne drugega je s potezo dokazal, da se da takšen test brez težav narediti. Mahnič je rezultate tudi javno objavil. Pohvalno. S tem je ovrgel vse možne dileme, da bi bil v času testiranja pod vplivom drog. Pomembno je še povedati, da se uporaba posameznih drog lahko zazna v krvi ali v urinu le določen čas, tako da je testiranje zgolj delni dokaz da določen politik ne uporablja drog. Zaradi tega je finska premierka Sanna Marin takoj po tisti razvpiti zabavi opravila test in s tem odločno zavrnila vse insinuacije v zvezi z uporabo prepovedanih drog.
***
Ko obravnavamo problematiko drog, ne moremo mimo dejstva, da bolezen odvisnosti ne pozna etničnih, ekonomskih, verskih ali političnih meja – bolezen se lahko zgodi vsakomur, tudi politikom, zato je potrebno biti pri obravnavi sočuten in jih ne obravnavati zgolj kot uživalce drog po starih, diskriminirajočih metodah. Sodoben pristop upošteva, da je bolezen ozdravljiva, da se jo da preprečiti in tudi uspešno zdraviti; da gre za bolezen, ki lahko prizadane tudi politike, ki uživajo droge, in da zaradi tega morda sprejemajo odločitve, ki jih sicer trezni (čisti, suhi) ne bi. Zato je pomembno, da tudi pri politiku, ki uporablja droge, najprej pomislimo na preprečevanje uporabe in na potrebo po zdravljenju. Tudi njemu pripada bolniški stalež za čas zdravljenja.
Pri politikih, uživalcih droge, se bojimo, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. To pa lahko prizadane vse prebivalce države. Percepcija realnosti uporabnikov drog je namreč drugačna kot pri ljudeh, ki ne uporabljajo droge, zato so tudi njihove odločitve drugačne in glede na vrsto droge prehitre ali prepočasne, praviloma pa daleč od tistih, ki bi jih sprejeli tedaj, ko niso pod vplivom (prepovedanih) drog. Zato so ljudje bolj občutljivi na uporabo drog med politiki kot v ostali populaciji, saj lahko napačno odločanje povzroči škodljive posledice za vso državo.
Psihoaktivne snovi povzročajo tudi sindrom odvisnosti in človek, ki je odvisen od psihoaktivne snovi, bi za njeno pridobitev v času abstinenčne krize naredil tudi stvari, ki jih nikoli ne bi v stanju, ko ni pod vplivom droge. Tudi zato je uporaba psihoaktivnih snovi zelo nevarna za politike (in posredno tudi za vse nas, saj bi v času krize lahko politik odločal tudi v našo škodo). Eden najbolj znanih politikov, ki je sprejemal odločitve pod vplivom drog, je bil Adolf Hitler , kateremu je vbrizgaval droge (zlasti morfij) kar njegov osebni zdravnik dr. Morell. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev bi bil potek druge svetovne vojne precej drugačen, če Hitler ne bi bil tako odvisen od drog.
***
Pravzaprav je zasvojenost z drogami relativno pogost pojav med visoko profiliranimi ljudmi vseh vrst, ki delujejo pod veliko večjim dnevnim pritiskom, stresom kot povprečen človek. Kljub uspehu, bogastvu in moči so številni vidni politiki posegli po drogah kot po mehanizmu za začasno obvladovanje stresa, iz katerega se kasneje razvije bolezen odvisnosti. Tako kot vsi uporabniki psihoaktivnih snovi, imajo tudi politiki fazo zanikanja, kjer absolutno zanikajo uporabo drog (čeprav jih uporabljajo) in so zelo prepričljivi, ko zatrjujejo, da drog ne uživajo. Ljudi okoli sebe skušajo prepričati, da se motijo, a ljudje vedo, da se je konkretna oseba spremenila. A dokler ta oseba sama ne spozna, da je v težavah in da potrebuje pomoč, je težko ukrepati v pravi smeri. Toda že v tej fazi droge zelo močno vplivajo na sprejemanje informacij in oblikovanje stališč politika, uporabnika drog.
V letu 2019 je bilo v članicah Evropske unije v obravnavi zaradi odvisnosti od kanabisa 111.000 oseb. Samo v letu 2019 jih je v program zdravljenja na novo vstopilo 62.000. Torej bi lahko zatrdili, da težave zaradi uporabe kanabisa niso tako preproste. Zasvojenci z kanabisom zagotovo potrebujejo ustrezno obravnavo in zdravljenje. Našemu podpredsedniku vlade očitajo ravno uporabo kanabisa.
Poleg navedenih težav, ki se pri politiku pojavijo ob uporabi psihoaktivnih snovi, je tu še ena bolj skrita nevarnost, ki lahko pomembno vpliva na sprejemanje odločitev posameznega politika, na katero le redki pomislijo, bi pa morali. Sploh tisti državni organi, ki so zadolženi za državno varnost.
Za kaj gre? Droge lahko politik kupi samo na črnem trgu, tega pa ga običajno vodi kriminalna združba, ki ima svoje cilje, ki mnogokrat niso isti kot cilji družbe, katero predstavlja demokratično izvoljeni politik. Za nabavo droge se mora politik kot uporabnik drog povezati s kriminalnim podzemljem, ker droge ne more kupiti v lekarni ali kakšni drugi prodajalni, torej legalno.
"Odvisnost je bolezen in ne sramota. Lahko zgodi vsakemu izmed nas in politiki nikakor niso izvzeti iz tega, nasprotno zaradi stresnega življenja so bolj podvrženi uporabi drog kot ostali ljudje."
Povezava s kriminalnim podzemljem pa je nevarna zato, ker odpira konkretno povezavo med politikom, kreatorjem zakonodaje, in podzemljem, to pa lahko posledično pomeni konkretni vpliv podzemlja na odločitve politika. Drugače rečeno, politik lahko postane učinkovito orodje v rokah kriminalnih združb, ki preko njega dosegajo svoje interese v družbi. Kriminalne združbe imajo veliko idej, kako zlorabiti politika, da bodo imele boljše pogoje za delo in večji dobiček. Politik je vezan na njih, kajti izdaja podzemlja, da kupuje pri njih droge, bi ga pripeljala v neprijeten položaj in celo do odstopa, zato je pripravljen veliko narediti za konkretne prodajalce drog, samo da zadržijo to skrivnost, ki bi ga prisilila k odstopu. Tako nastane tesna povezava med politikom in kriminalnim podzemljem; zaradi lastnih interesov ščitita drug drugega, zato ni mogoče pričakovati, da bi politik javno priznal svojo povezavo varnostnim službam, organom pregona ali pravosodju ter zaprosil za pomoč. Ravno obratno - strokovnjaki za varnost bi morali biti pozorni na politike, ki so odvisni od drog in povezani z podzemljem. Takšne politike bi morali razkrinkati in tako zaščititi državo.
***
Da bi ugotovili, da je politik zbolel za boleznijo odvisnosti, ni potrebno vedno samo testiranje na droge. Pomembna je njegova poslanska skupina, delovno okolje, ki mora ob spremembi njegovega obnašanja ali nemogočih političnih zahtevah pomisliti tudi na možnost, da je politik odvisen od drog, predvsem pa da potrebuje zdravstveno pomoč, ne diskreditacije! Smiselno je, da tudi to mikro delovno okolje (vodje poslanskih skupin, šefi strank itn.) zahtevajo test na droge v trenutku, ko sumijo, da je njihov prijatelj, sodelavec v stiski in da verjetno uporablja droge. Samo tak način in odnos do uporabnikov drog v politiki lahko vodi k konstruktivnim rešitvam in ohranjanju integritete posameznika in politike kot celote.
"Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge in to čim prej, da se ustavijo sumi, da uživate kanabis. Svetujem vam test lasu."
V situaciji, v kakršni se je sedaj znašel Luka Mesec, je najbolj smiselno, da politik, ki resnično ne uporablja dog, čimprej naredi test na prisotnost drog in s tem ustavi škodljive govorice. Če tega ne naredi, samo še poglablja sum, da jih res uživa in da se zato boji narediti teste. Če pa dejansko uporablja droge in je zbolel za boleznijo odvisnosti, pa je to odličen trenutek, da stopi v terapevtski proces in se ozdravi odvisnosti, kajti odvisnost se bo slej kot prej pokazala v vsej svoji moči in takrat bo za konkretnega politika veliko težje obvladati nastalo situacijo. Odvisnost je bolezen in ne sramota. Lahko zgodi vsakemu izmed nas in politiki nikakor niso izvzeti iz tega, nasprotno zaradi stresnega življenja so bolj podvrženi uporabi drog kot ostali ljudje.
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge in to čim prej, da se ustavijo sumi, da uživate kanabis. Čas je za test, s katerim boste ustavili nepotrebne, moteče glasove, ki motijo vse nas, predvsem pa vas in vam zmanjšujejo avtoriteto, ki jo kot minister in Golobov podpredsednik zelo potrebujete.
Svetujem test lasu, ki pokaže uporabo kanabisa za nekaj dni nazaj. S tem boste verodostojnejši. Če pa je stanje bolj resno, v kar sicer dvomim, prosim sledite navodilu, ki sem ga že zapisal; če je stanje resno, boste prej ko slej morali po tej poti; zakaj ne bi šli sedaj, ko je pravi čas za to in ko lahko s tem pokažete pot tudi drugim?
Če imate težave, pa mislite, da jih boste sami rešili, ste pa na popolnoma napačni poti. Že s pomočjo stroke se je izredno težko rešiti odvisnosti, kaj šele brez njene pomoči. In pomislite, kako pomembno funkcijo imate! Kajti če imate res težave z uporabo konoplje, se bo to naposled tudi jasno pokazalo. Takrat bo hudo predvsem za vas osebno in tudi za vse ostale. Čas za odločitve je tu in samo od vas je odvisno, kako se boste v tej zmedeni situaciji odločili.
In kakšne posledice boste morali nositi glede na vašo odločitev.