V glavi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je v trenutku zavladala panika, ki je trajala kar več kot 24 ur. Namesto racionalnega ukrepanja, ki mora biti lastno osebam na ministrskih položajih, se je Loredan znašel naenkrat v paniki in čustvenem viharju, kar je pogojevalo predvsem njegovo neprimerno čustveno reakcijo, ki so jo kamere dobro dokumentirale. Ministra za zdravje so nenadoma poklicali ponoči in mu povedali za strokovno napako, ki se je zgodila v Splošni bolnišnici Celje, ko je bila zamenjana identiteta dveh bolnikov. Drži, šlo je za strokovno napako, ki ni bila niti prva niti zadnja v slovenskem zdravstvu, je pa bila prav gotovo ena tistih, ki je bila popolnoma narobe obravnavana s strani aktualnega ministra.

Če bi si gospod minister prebral misli dr. Andreja Robide, bi razumel marsikaj:

"Po vsem svetu se na letni ravni v bolnišnicah zgodi 134.000.000 škodljivih dogodkov; 2.600.000 ljudi zaradi tega umre. V Sloveniji študije nimamo. Nekdo jo je preprečil. Toda na podlagi primerjalnega prenosa podatkov iz razvitih držav izračun pokaže, da pri nas približno 1000 pacientov vsako leto umre v bolnišnici zaradi škodljivih dogodkov – več kot polovico teh dogodkov pa bi bilo mogoče preprečiti!"

Tako govori o tem stroka, minister pa po svoje.

Namesto, da bi aktiviral nadzorne organe, kot je zdravstvena inšpekcija, Zdravniška zbornica Slovenije in še koga in koordiniral aktivnosti z namenom, da se takšna napaka ne ponovi, ter skrbel za integriteto zdravstvenega sistema z uravnoteženo izjavo za javnost in opravičilom prizadetim, je šel minister takoj zjutraj kar sam izvajati strokovni in upravni nadzor, in sicer skupaj z Alešem Šabedrom, vršilcem direktorja Urada za nadzor, kakovosti in investicije v zdravstvu.  

V zgodnjih jutranjih urah sta se odpravila opravljati upravni in strokovni nadzor v Splošno Bolnišnico Celje in nato še v Zdravstveni dom Sevnica in tamkajšnji DSO. Ta dan je minister na hitro opravil veliko razgovorov, potem pa je v kasnejših intervjujih tekom dneva povedal, kaj se je zgodilo in kdo je za vse to kriv. Povedal je na način, da ni bilo več veliko dvomov. Ob tem je izjavil, da je naš zdravstveni sistem očitno res na točki nič.

Kaj res, minister? Zaradi enega dogodka lahko ocenite, da je naš zdravstveni sistem na točki nič? Očitno je minister  potreboval res malo časa za oceno zdravstvenega sistema. Brez tehtne strokovne utemeljitve je posumil celo to, da sta bila "zamenjana" bolnika neustrezno zdravljena.

Narobe je šlo vse, kar je lahko šlo narobe, je izjavil minister. Mar res? Strokovna pregleda v DSO in ZD Sevnica sta ugotovila, da so bile aktivnosti izvedene v skladu s strokovnimi smernicami. Torej le ni šlo "vse narobe", gospod minister, ki je v valu čustev zahteval odstope in tudi sam premierju ponudil odstop, čeprav se še do danes ne ve, kaj se je dejansko res zgodilo, saj nimamo zapisnikov ustreznih strokovnih komisij, zato v ministrovi interpretaciji dogodka najdemo veliko napak in nepoznavanja sistema.

Kot drugostopenjski organ je s seznanjanjem preko medijev minister z obiskom povozil prvostopenjski nadzor, zdravstveno inšpekcijo in Zdravniško zbornico. Preden so nastali zapisi strokovnih in upravnih nadzorov, je bliskovito in teatralno povedal, kaj in kako se je zgodilo.

Spet ena hitra in nepremišljena politična poteza ministra, ki hoče biti všečen. Z izjavami je povozil sodelavce na Ministrstvi za zdravje in stroko iz Zdravniške zbornice. Oboji bodo imeli sedaj velike težave, ko bodo ugotavljali proces nastajanja in poteka strokovne napake, saj se je minister neodgovorno vtaknil v delo Zdravniške zbornice, ki ocenjuje strokovnost dela zdravnikov. Po ministrovih besedah je že popolnoma jasno, zakaj in kako se je zgodilo; zahteval je takoj odstop vodstva bolnišnice, še preden se je sploh vedelo, zakaj je do tega prišlo, in ali je vodstvo odgovorno za to oziroma kdo je sploh odgovoren.

***

Zakaj torej ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva Splošne bolnišnice Celje; tokrat mu ne bo potrebno uporabiti klasičnega izgovora, da "ne more z njimi sodelovati". Po njegovi volji sestavljen svet zavoda bo že našel pravo rešitev. In ob vsem tem mu je šel nepremišljeno na limance še predsednik vlade Robert Golob, ki je prav tako potrdil zahtevo po odstopu vodstva SB Celje. Premier je dejal, da je "to dovolj". Kdo pa je on, da ve, da je "to dovolj", se vprašam? Ob tem Golob ni pozabil povedati, da ima minister Danijel Bešič Loredan še vedno njegovo zaupanje.

Minister se je začudil, da so reševalci pripeljali z enim reševalnim vozilom dve osebi. Seveda se lahko čudi, ker ne pozna organizacije reševalne službe (kar bi kot zdravnik, ki je aktiven, moral vedeti) in posledično tudi ne načina plačila za prevoze. Mimogrede je obtožil nestrokovnega dela DSO, ker niso pacientom dali na roke identifikacijskih zapestnic. Potem pa je kar našteval, kaj vse je šlo narobe in to zgolj na podlagi lastnih ugotovitev, brez zapisnika strokovnega nadzora. Ne, ne, minister sam ve, kaj se je zgodilo prav in kaj ne.

S takim pristopom je Bešič Loredan naredil veliko škodo zdravstvenemu sistemu, stroki in tudi vladi. Sporočil je vsem v zdravstvu, naj ne odkrivajo in prijavljajo napak in mu jih sporočajo, ker bodo na hitro s strani ministra javno diskreditirani, pa če so krivi ali ne. Predsednik vlade pa nič, on v celoti podpira takšen pristop ministra.

"V Sloveniji imamo zastarel, okoren, tog zdravstveni sistem, ki v marsičem onemogoča celovito skrb za pacienta. In še nekaj je gotovo: pacient nikakor ni v središču zdravstvenega sistema, pa naj bo ta trditev zapisana v še toliko uradnih dokumentih. Bolnik je pri nas še vedno prisiljen tavati od Poncija do Pilata – in ta pot se vedno bolj podaljšuje. Ko pride k ustreznemu specialistu, se okoliščine izrazito spremenijo, saj je slovenska medicina praviloma primerljiva z najboljšimi."

Dr. ANDREJ ROBIDA

Ko človek že misli, da smo te otroške bolezni na področju strokovnih napak v zdravstvu že preboleli in da je dr. Robida vsaj delno spremenil to krajino, ugotoviš, da jih prav gotovo ni prebolel ravno najbolj odgovoren v tej verigi, torej minister za zdravje. Najhuje je pa to, da imamo pred seboj zgolj ministrovo izrazito enostransko verzijo, ostali so se umaknili na varno razdaljo in čakajo strokovne zapise nadzora. Pač tako, kot se to strokovno dela.

Prepričan pa sem, da bo strokovni nadzor odkril še številne dodatne elemente in verjetno bomo na koncu ugotovili, da je botrovala tej napaki neustrezna pravna regulacija in da bo potrebno na koncu tudi te dokumente spremeniti in prilagoditi, da ne bo prihajalo do napak. Tako se bodo obtožbe ministra o zdravstvenemu sistemu, ki je trenutno po njegovem na ničli, kot bumerang vrnile v njegov kabinet. Tako delajo neprofesionalni ljudje v Sloveniji na vrhu v zdravstvu in mu s tem zelo škodijo, njim pa se nič ne zgodi.

***

V Navodilu za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju tako piše, da je identifikacijski dokument samo zdravstvena izkaznica in ne zapestnica. O zapestnici v celem dokumentu ni niti ene besede, minister pa pogreša zapestnice, ker si ni prebral Navodila in ker se mu zdi tako prav. Pa saj mu niti ne bi bilo potrebno prebrati tega dokumenta, le bolj modro bi se moral izražati, a se v paniki, ki je divjala v njegovi glavi, ni mogel.

Ker sta obe osebi imeli nalog za prevoz, je torej ta prevoz (verjetno) odredil zdravnik. V nalogu je pacient identificiran z 9-mestno ZZZS številko zavarovane osebe, ki je edinstvena in samo v čitalnik jo morate dati, pa imate vse potrebne podatke. Celo do elektronskega kartona imate dostop. Nalog vsebuje še naslednje podatke: datum rojstva, priimek, ime, ulico in hišno številko, telefonsko številko osebe, ki naj jo izvajalec kontaktira, in elektronsko pošto osebe, katero naj obvesti izvajalec zdravstvene dejavnosti o stanju bolnika.

Strinjam se, da potrebujemo dobro analizo in da potem šele povemo javnosti, kdo je tu odpovedal, ne pa kar po domače (bolje: politično) udrihati po zdravstvenem sistemu kot celoti in ga razglasiti, da je na ničli. Ali prav razumem gospoda ministra, da je s svojo oceno priznal, da je slovenski zdravstveni sistem v štirih mesecih ministrovanja pripeljali na nulo?!

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je vsaj po mojih podatkih ob robu nesrečnega dogodka že drugič baje s solznimi očmi glasno pomislil na odstop z ministrskega mesta. Minister, v tretje gre rado, kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti? Če ne boste, se bomo počasi že navadili njegovih obljub, da bo odstopil in to sploh ne bo več novica dneva, kajti lahko rečemo, da gospod minister kar naprej odstopa in nikoli dejansko ne odstopi. V preteklosti smo že poznali takega ministra.

***

Ministrov poizkus vzdržnosti sistema, ki nam ga je obljubil (in ga bo verjetno tudi izvedel - ali pa tudi ne, saj si minister hitro premisli), nas bo stal veliko in bo prinesel dodatne strokovne napake v sistem. Tak pristop bo potegnil za seboj verjetno kar nekaj takih težkih napak, kot se je zgodila v Celju, kajti v zdravstvu se pri vodenju ne sme prehitevati. Tu veljajo že stoletja pravila, ki se jih je potrebno držati; stroka pozna ta pravila, reče se jim "hiti počasi in vse prej premisli". Zdravstvo je preresno področje, da bi nenehoma nanj pritiskali, češ da ni učinkovito, da premalo naredi, da zapravi preveč denarja za premalo dela itd., kar se rado poroča v medijih in kar je z uvedbo stresnega testa sporočil posredno tudi minister, saj je nakazal, da je posumil, da zdravstvo res ne deluje na meji zmožnega in ga bo sedaj v projektu poslal na te nevarne meje. 

Zdravljenje je visoko intelektualno delo in ne obračanje francoza v mehanični delavnici. Če se tam kaj zalomi je praviloma vedno rešitev, ko pa človek umre, ni več rešitve in ostane le smrt, ta pa je nepovratno stanje.

Zato ni mogoče primerjati dela v operacijski dvorani z delom na tekočem traku v avtomobilski industriji. In tudi ne moremo z istimi vatli z isto metodologijo hkrati meriti uspešnosti v strojni in elektro industriji ter v zdravstvu. To bi moral minister kot izkušen kirurg dobro vedeti in zagovarjati zdravništvo, pa tega ne počne, kar je zelo slabo za njega in predvsem za nas, zdravstvene delavce. Še več, s stresnim testom želi minister preveriti, koliko smo sploh sposobni narediti, pri čemer sam natančno ve, da je dolžina operacije za zamenjavo kolka lahko različno dolga in da se ne da v naprej napovedati časa, potrebnega za posamezen poseg, saj je v veliki meri odvisen tudi od težav pacienta, glavnega operaterja in nepredvidljivih okoliščin.

Ta pravila, ki so stalnica v zdravstvu, se običajno postavijo na glavo tedaj, ko pridejo na oblast neučakani in neresni enodnevni politiki, ki so narodu v predvolilnem času obljubili veliko, niso pa upoštevali, da slabo poznajo sistem in da imajo opravka z zdravstvom, ne pa z energetiko ali strojništvom. Vse bi radi storili v enem tednu, mesecu, kot da bo potem konec sveta. Oni bi radi delali stresne teste tako, kot jih delajo v elektro ali strojni industriji, kjer nimajo opravka z živimi ljudmi.

Sama uvedba stresnih testov je velik pritisk na zdravstvo. Ob že tako kadrovsko osiromašenem zdravstvu (bolnišnice zaradi pomanjkanja kadra celo zapirajo oddelke) bi minister sedaj rad prišel na rob še možnega. Upam, da ve, kaj počne, kajti posledice takega početja so lahko hude in bo moral minister zaradi njih še nekajkrat podati odstop. Preutrujeni zdravstveni delavci, ki želijo narediti še več, saj jih zdaj silite v to, bodo delali dodatne strokovne napake.

Minister, kar vam skušam razložiti, ni usmerjeno proti vam. Kot izkušen zdravnik in manager v zdravstvu skušam zgolj zaščititi bolnike pred vašimi predvsem političnimi diskurzi, ki škodijo zdravstvu in tudi ljudem. Ko hočete, da zdravstveni delavci v krajšem času naredijo več, jih s tem silite v neupoštevanje protokolov, kajti ti pobirajo dragoceni čas, omogočajo pa na drugi strani večjo varnost. Ne se potem čuditi, da bodo napake, seveda bodo napake, ker skušate v zdravstvu narediti več, kot je zdravstvo zmožno narediti. Zdravstvene delavce silite s podjemnimi pogodbami, da bi delali več, ne samo 8 ur na dan, ampak veliko več, poleg dežurstev še delo ob sobotah in nedeljah in praznikih, popoldne in ponoči, ponujate jim denar in s tem močno posegate v njihovo etično integriteto.

"Varnost pacientov je v razvitem svetu že pred 30 leti postala prioriteta, v Sloveniji pa se ni kaj dosti spremenilo."

Dr. ANDREJ ROBIDA

Zdravnik ne sme delati samo za denar, to vam že lahko povem iz svoje bogate prakse. Če bodo delali več, bodo povečali tveganja za napake in tudi delali več napak. Ali ste, gospod minister, potem pripravljeni kot nosilec tega preizkusa te napake tudi zagovarjati, ali boste potem, ko bo do njih prišlo, zgolj obtoževati tiste, ki bodo naredili napake, in od njih zahtevali odstope? Če je to namen, boste dosegli, da bodo zdravniki napake prikrivali in bodo ostale v sistemu še naprej; s tem pa bodo tudi dalje dlale škodo in se jih ne bomo nikoli rešili.

Naloga zdravstvene politike je, da omogoči vse pogoje za varno delo in da se aktivnosti v praksi izvajajo v skladu s strokovnimi usmeritvami. Minister za zdravje upravlja ta sistem in naj bi se zavedal, da se sistema ne upravlja s hitrimi spremembami, saj zdravstvo ne more brez negativnih posledic prenesti hitrih sprememb. Najprej morate vzpostaviti pogoje za spremembe in teh - razen denarja - trenutno še niste vzpostavili. S takimi ukrepi, kot ste jih izvajali ob celjskem primeru, še poslabšujete stanje in vnašate v sistem strah, ki je izredno škodljiv za spremembe na bolje.

Glede strokovnih napak je že veliko povedal dr. Robida, preberite si kakšen prispevek od kolega, in vam bo jasno, da je za kvaliteto v zdravstvu potrebno veliko več, kot ministrovo skakanje po medijih in grožnje po odstopih. Z nastopom ministra Bešiča Loredana se v slovenskem zdravstvu ni nič spremenilo, čeprav je kot kandidat za ministra veliko obljubljal. Minister ima očitno dovolj časa, da se odpelje v Celje in počne stvari, ki bi jih morala delati inšpekcija in zdravniška zbornica.

Za slovensko zdravstvo bi bilo najbolje, če bi minister temeljito premislil, kaj dela in končno tudi odstopil, ne pa samo napovedoval odstop(e)

In še tole: Kovida je po podatkih med nami vse več. Upoštevajte ukrepe in cepite se z dodatnimi odmerki, posebej starejši od 60 let.