Razkrivamo

Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?

Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem predsednikom (republike, vlade, državega sveta) in predsednici (državnega zbora) včeraj poslal pismo, v katerem jih opozarja na probleme, ki jih ima Komisija pri izvajanju svojih aktivnosti z Mestno občino Ljubljana. Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina, sprašuje Dežman predsednika Pahorja, premierja Goloba, predsednico parlamenta Klakočar Zupančič in predsednika državnega sveta Kovšco.

21.09.2022 21:35
Piše: Jože Dežman
Ključne besede:   Ljubljana   MOL   Zoran Janković   Jože Dežman   Sv. Urh   Huda jama   Rov sv. Barbare   Spomenka Hribar   Maribor   Adolf Hitler   Joseph A. Mussomeli   Komisija Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč   Putin

"Vprašanje sprave zaznamuje vsak vidik slovenske politike in gospodarstva, Sloveniji pa večkrat onemogoča, da sprejme pomembne notranje in zunanjepolitične odločitve."

Komisija Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč skuša že več let doseči vsebinsko in delovno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL). V MOL dosledno spregledujejo določbo 4. člena Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, kjer je med pristojnostmi Komisije navedeno, da "odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč". Zaradi neprestanega zavračanje sklepa Komisije, da tudi v Ljubljani dobimo prostor za pokop posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih morišč in grobišč, se je Komisija v svojem zadnjem pozivu obrnila na Vlado Republike Slovenije in sicer zato, ker  je v 11. členu navedenega zakona določba: "Pokop zagotovi pristojno ministrstvo." 

 

 

Kako bi bilo, če bi …

 

Problem, ki ga ima Zoran Janković, je sistemskega značaja. Župan Janković ima razmeroma enostaven ideološki register, ki je titofilno totalitarno omejen v duhu titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Najbolj značilen pojav tega registra so Jankovićeve izjave, da je Ljubljana mesto heroj in da v Ljubljani ne bo domobranskih (izdajalskih) spomenikov. Tako so govorili in vladali v titoizmu. In tako je govoril Danilo Türk, ko je govoril o umorjenih v Rovu sv. Barbare kot drugorazredni temi.

 

Naj to ideološko titoistično in titofilno armaturo ponazorimo z "if history", kako bi bilo, če bi ...

 

Kaj bi bilo, če bi Adolf Hitler s Tretjim rahom zmagal v drugi svetovni vojni. Hitlerja bi zasuli s častmi, bil bi dosmrtni kancler, poveljnik partije, vojske, gestapa ... Mnogokratno odlikovan, v čast njegovega rojstva bi prirejali mogočna praznovanja .... Po njegovi smrti pa njegov imperij ne bi zdržal. Sesul bi se pod svojimi nasprotji in pod pohodom demokracije, človekovih pravic, pravne države, kapitalizma ...

 

Hitlerjevi ljudje bi se prelevili v demokrate, z vsemi sredstvi bi skušali obdržati čim več moči, kapitala. In skušali tudi  v novo družbo vnašati svojo vero. Pa vendar bi se znašli pod pritiskom procesov tranzicijske pravičnosti. Tako bi morali tudi pokopati žrtve, katerih umore so odobravali in ki so jim vzeli pravico do groba in spomina. Na primer, morali bi priznati holokavst in pokopati umorjene Jude.

 

Hitlerjansko razpoloženi ljudje bi storili vse, da bi jim ne bi bilo treba priznati nacionalsocialističnih zločinov in da jim ne bi bilo treba pokopati žrtev. In v Nemčiji (pa še kje) poznajo tako zanikovalce holokavsta kot zanikovalce zločinov Wermachta

 

Toda v Nemčiji dvomim, da bi kak župan Berlina zanikal holokavst in porajmos (holokavst nad Romi in Sinti, op. uredn.) ali skušal preprečiti pokop posmrtnih ostankov umorjenih Judov in Romov oziroma Sintov (če bi jih našli, seveda).

 

 

Župan Janković preprečuje izvajanje Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev in preprečuje pokop žrtev porajmosa - Romov, ki so jih v Ljubljanski pokrajini leta 1942 umorili partizani. 

 

 

Posebno pozornost zasluži dejstvo, da je Janković v Ljubljano sprejel romsko družino z zanimivim slovesom, ne more pa sprejeti njihovih umorjenih bratov. Ali so umorjeni romski rojeni in nerojeni otroci, ženske in moški vsi po vrsti "izdajalci"?

 

Prav tako je župan Ljubljane po vstopu raziskovalcev in kriminalistov v Rov sv. Barbare v Hudi jami skušal odkritje zanikati tako, da je dal Mestnemu svetu ponovno poimenovati ulico po Josipu Brozu (in mimogrede, to se je zgodilo ravno na obletnico Hitlerjevega rojstnega dne 20. aprila 2010). Jankovića je ustavilo šele Ustavno sodišče, ki je taka poimenovanja in čaščenja totalitarnega diktatorja prepovedalo.

 

Seveda pa smo spremljali in spremljamo podobna dogajanja v nekdanji Sovjetski zvezi in Rusiji. Ali se Stalinov duh oživlja v Putinu? Ali ima Putinovo odlikovanje Jankoviću kak vpliv na Jankovićeve besede in dejanja? Ali je kaka zveza med Jankovićevim kulturnim bojem proti spomenikom (grobovom) "izdajalcev" in med počastitvijo  sovjetskih (ruskih) žrtev, posebej tistih, ki so na bajonetih Rdeče armade prinesle zmago stalinizma v Jugoslaviji in Sloveniji?

 

Če bi sledili županovi volji, da v Ljubljani ne bo spomenikov in grobov "izdajalcev", bi lahko sklepali: Če oznaka "izdajalec" velja za tiste, ki jih je kot take označilo partizansko gibanje in povojne titoistične oblasti, potem bi moral Janković biti dosleden in ustanoviti posebno pogrebno komisijo za take "izdajalce". Potem bi morala ta komisija Jankoviću sporočiti, da je bil npr. na Žalah leta 2013 pokopan monsinjor Janez Zdešar, domobranec in s tem seveda "izdajalec". In takih je še cela vrsta: nekdanji državni tožilec Anton Drobnič,  urednik Zaveze Justin Stanovnik, vodilni pri projektu farne spominske plošče Tine Velikonja, pa Ivan Korošec, povratnik iz Argentine

 

Skratka, sami "izdajalci", ki jim Janković dovoljuje grobove in spomenike?

 

 

ZDA, Maribor in Ljubljana

 

Aprila 2014 je ambasada Združenih držav Amerike v Ljubljani postavila spominsko ploščo z napisom v angleščini in slovenščini:

 

V spomin na vse žrtve totalitarnih režimov

Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom, izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom. Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni. Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo. Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete. Slavimo, pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.

 

 

Joseph A. Mussomeli, tedaj ameriški veleposlanik, je ob tem opozoril, da je v več kot treh letih v tej "neverjetno čudoviti državi" lahko ugotovil, da je pomanjkanje sprave največja ovira za slovensko enotnost. Vprašanje sprave tako zaznamuje vsak vidik slovenske politike in gospodarstva, Sloveniji pa večkrat onemogoča, da sprejme pomembne notranje in zunanjepolitične odločitve:

 

 

"Preteklosti ne moremo ignorirati, vendar hkrati ne bi smeli v njej živeti. Edini način, da v resnici naredimo korak naprej, je, da se ozremo nazaj, preteklost sprejmemo in se z njo pomirimo."

 

 

Predsednik Jankovićevih zvestih podpornikov, komunistične partizanske veteranske organizacije, Tit Turnšek, je v odziv na to ploščo zagrozil kar z zamrznitvijo članstva v Natu in izgonom Mussomelija. Toda tudi ta plošča je eden od mnogih spomenikov "izdajalcem", ki jih ima Ljubljana. "Žrtve vseh totalitarnih režimov" so tudi žrtve, ki jim je posvečen spomenik žrtvam vseh vojn – torej tudi "izdajalcem", ki jih pobije in umori titoizem. Spomenik je bil odkrit   leta 2017, odkritja se je udeležil tudi župan Ljubljane.

 

"Izdajalcem" so v Ljubljani posvečene farne spominske plošče, kenotaf žrtvam dachauskih procesov, svoja kipa imata Marko Natlačen in Lambert Ehrlich, grobovi "izdajalcev" so domobransko pokopališče na Orlovem vrhu, grobišče v Kucji dolini, vojaško pokopališče za zidom pokopališča v Šentvidu, številni "izdajalci" so pokopani v družinskih grobovih po ljubljanskih pokopališčih. 

 

V nasprotju z Ljubljano, ki spominja tako na mračne čase, ko so preganjali vampirje, čarovnice in podobno, v nasprotju s prestolnico, ki je reaktor kulturnega boja v duhu titoističnega apartheida, je Maribor moderno evropsko mesto, spravna prestolnica Slovenije, kar se tiče odnosa do pravice do groba in spomina. Maribor je spravni vzor Jankovičevi Ljubljani.

 

Maribor je prvi postavil spravni spomenik:

 

"Na pobudo Mestne občine Maribor in hrvaškega konzulata je bil leta 1990, sočasno z otvoritvijo krematorija, na območju Parka spominov na pokopališču Dobrava postavljen spomenik Pobitim po 9. maju 1945."

 

 

Torej je Maribor na mednarodni ravni uresničil idejo Spomenke Hribar o postavitvi obeliska tudi tabuiziranim žrtvam titoizma. Ko so pri gradnji avtoceste v protitankovskem jarku, v katerem je bilo umorjenih več kot 15.000 vojnih ujetnikov in civilistov, izkopali posmrtne ostanke 1179 umorjenih, so jih potem lahko pokopali od spravni piramidi na pokopališču Dobrava

 

In ko je leta 2016 končno prišlo do pogreba posmrtnih ostankov 1410 umorjenih v Rovu sv. Barbare v Hudi jami, jih je bilo možno pokopati v parku spomina na pokopališču Dobrava. Predvsem po zaslugi Lidije Pliberšek, direktorice Pogrebnega podjetja Maribor, je bil na pokopališču Pobrežje postavljen spomenik miru, posvečen je vsem vojnim žrtvam druge svetovne vojene, ki so umrle na območju Maribora. Med drugo svetovno vojno je bilo na pokopališču Pobrežje pokopanih okoli 3000 vojakov in civilistov iz 27 držav.  

 

 

Zanemarjeni grobovi zmagovalcev

 

Jankovićeva trditev, da v Ljubljani ne bo spomenikov in grobov "izdajalcev", dobi poseben pomen, če jo preverimo s tem, kakšna je skrb tabora, ki mu služi Janković, za grobove tistih, ki jim je titoizem priznal pravico do groba in spomina. Realnost mnogih partizanskih grobišč in grobov je neurejenost, nevednost o tem, kdo je v njih pravzaprav pokopan. Jankovićevim ni zelo mar za partizanske kosti, so le domnevni temelj ideološkega čaščenja, mitomanije, potvorb, tudi laži.  

 

Morda najbolj značilna ilustracija tega položaja je dejstvo, da je bila zadnja sekretarka komunistične partije v Ljubljani prva žrtev povojnih umorov. Leopoldino Mekino so umorili njeni sotovariši, potem pa so njeno truplo priložili k žrtvam, ki so jih na Turjaku umorili domobranci 4. maja 1945. Spletni zapis danes pove: "Kljub kasnejšim ugotovitvam, da je šlo pri obtožbah o njeni izdaji za zavajanje in neresnice, Leopoldina Mekina ni bila nikoli rehabilitirana niti razglašena za narodno herojinjo."

 

Ali je Leopoldina Mekina za "jankoviće" izdajalka ali žrtev, ki jo bodo rehabilitirali? Če bi ostala izdajalka, bi bilo dobro spominski kamen z njenim imenom, ki stoji na pokopališču borcev in talcev na Žalah, kot "izdajalskega" odstraniti?

 

Na številna javna opozorila o neurejenih evidencah in neurejenosti samih partizanskih grobišč in grobov se ne MOL ne Zveza združenj borcev NOB ne odzivata. Naj ponovim osnovno negotovost glede pokopanih na Sv. Urhu: na tabli, posvečeni spominskemu območju Sv. Urh, piše, da je tam "kostnica s spomenikom žrtvam nasilja na Urhu in padlim partizanom v bojih za Urh in na Javorovici". V registru vojnih grobišč za Sv. Urha navajajo, da je "v grobnici ... pokopanih 123 žrtev vojne. Med njimi so tudi posmrtni ostanki 36 borcev četrtega bataljona Cankarjeve brigade (ta število je verjetno previsoko, op. avt.), ki so skušali 18. septembra 1943 zavzeti belogardistično postojanko."

 

Na Wikipediji pa zvemo, da na Sv. Urhu "v grobnici ležijo posmrtni ostanki 123 žrtev zločinov in 56 borcev Cankarjeve brigade, prenešenih po koncu vojne (verjetno z Javorovice, op. avt.)." Če to vzamemo tako kot piše, potem bi pričakovali, da bi bilo v kostnici na Sv. Urhu pokopanih ne 123, kot piše v prvem zapisu, ampak 179, kot piše v drugem zapisu.

 

Vendar se zgodba o premetavanju kosti še bolj zaplete, ko gremo k Sv. Urhu in prepišemo imena, ki so vrezana v kovinski obroč, ki obdaja spomenik. Vpisanih je kar 260 imen. Če preverimo kraje pokopov žrtev po popisu žrtev vojne in revolucije Inštituta za novejšo zgodovino, potem naj bi jih bilo 88 pokopanih pri Sv. Urhu, 82 jih pokopanih drugod, za 73 ni podatkov, kje so pokopani, kar 17 pa jih v popisu ne najdemo. Kar dobro premetane kosti, mar ne?

 

Preverimo še, kako je s posmrtnimi ostanki partizanskih žrtev z Javorovice. V registru vojnih grobišč za Javorovico piše, da tam stoji "kenotaf 124 borcev NOV". Na spominski plošči na Javorovici pa piše, da je "CANKARJEVA BRIGADA V BORBI Z BELOGARDISTI 16. MARCA 1944 TUKAJ ŽRTVOVALA 146 BORCEV ČETRTEGA BATALJONA".

 

Morda pa ni prav niti 124 niti 146? 23. decembra 1945 so svojci padlih zapisali, da je "pri porušeni cerkvi nad Javorovico skupni grob od 64 padlih borcev … Drugi skupni grob se nahaja v gozdu okoli 500 metrov vzhodno od porušene cerkve v Javorovici, kjer je 22 padlih borcev zakopanih. Na jugovzhodnem izhodu iz Javorovice je zakopam samo jeden padli partizan. V enem smrekovem gozdu kmalu nad samostanom Pleterje ob poti na Javorovico so zakopani štirje partizani. Drugi posamezni grobovi so bolj oddaljeni od Javorovice, okoli 18 jih je preje padlo, vsega skupaj je 118 padlih v Javorovici."

 

 

Kje pa so dejansko pokopani na Javorovici pobiti partizani? Na spletu zvemo, da so "v ruševinah kapelice umrle začasno pokopali, kasneje so posmrtne ostanke prevzeli njihovi svojci, 56 padlih in pobitih pa je bilo leta 1949 preneseno v skupno grobnico na Sv. Urh pri Ljubljani."

 

Aleš Nose je sestavil seznam partizanskih izgub na Javorovici, ki ima okoli 110 imen, še okoli 10 žrtev pa naj bi bilo neznanih. Od znanih jih je v popisu inštituta za kar 53 ni vpisano, kje so pokopani, 31 jih je pokopanih na Sv. Urhu, kar 12 žrtev pa naj bi bilo še pokopanih na Javorovici. Ostali so pokopani po drugih krajih.

 

Nič manjše niso zadrege s tem, kdo je v Spominskem parku in grobišču borcev in talcev, padlih v NOB pokopan na Žalah. Milan Brezovar je leta 1988 objavil, da je v uradnih popisih na Žalah 350 poimensko navedenih borcev in 64 z oznako neznani talec. Skupaj 414. Brezovar je preveril vse grobove in imena ter naštel 432 grobov z imenom in 67 z oznako neznani talec. Skupaj 499. Torej kar 85 grobov več kot je navedeno v uradnih seznamih (82 grobov z imeni in 3 več z napisom neznani talec). Na nagrobnikih so narobe zapisali 47 priimkov in imen, letnic rojstva in smrti ter kraja smrti. Uradni seznam žrtev na tem grobišču ni popravljen. Vse napake so še vedno v registru vojnih grobišč. Tako kot marsikje drugje. Ob tem grobišču so na Žalah še grobovi vojakov Jugoslovanske armade. Od konca vojne do leta 1952 jih je bilo na Žalah pokopanih več kot 350. Njihovi grobovi razpadajo.

 

Zato ne sklicevanje na Mesto heroj ne preklinjanje "izdajalcev" ne more odrešiti Jankovića, njegovih botrov in podrejenih uradnikov odgovornosti za te tragične posledice komunističnega ateističnega pokopa.

 

 

Družinski grobovi

 

Rak rana slovenskega mesta mrtvih druge svetovne vojne so družinski grobovi. Edini poskus popisa vseh grobišč in grobov zmagovite strani je bil leta 1978, pa ga večina tedanjih občin ni opravila. Predvsem niso popisali družinskih grobov. Zato so v Zakonu o vojnih grobiščih iz leta 2003 družinske grobove črtali iz državnih evidenc. Tako se je država odrekla verjetno okoli 20.000 vojnim grobovom. To lahko obravnavamo kot primer mnemocida, izbrisa spomina.

 

Tudi v Ljubljani. Samo na Žalah najdemo stotine družinskih grobov, kenotafov vojnih žrtev. Tudi pomembnih, tako na partizanski (Kante, Perc …) kot protipartizanski (Praprotnik, Ehrlich …) strani, pa tudi drugih žrtev. Mnogi grobovi so zapuščeni ali že imajo nove najemnike. Tako so na mestu, kjer je bila pokopana znana družina Grasseli, tudi Andrej, ki je bil ustreljen kot talec, zdaj Mačkovi. Ali ni ironično, da v iskalniku grobov na Žalah zvemo, da je bila tam, kjer je sedaj grob talca Viktorja Grašiča, pokopana družina Čuk, ki jo umorijo partizani: oče, mama in dveletna hčerka?

 

Take bodo ugotovitve tudi marsikje drugod po Sloveniji. Čas je za dialog in strokovno utemeljene odločitve, kako naprej!

 

 

Škofovi zavodi in Macesnova gorica

 

Leta 2015 so v Zavodu sv. Stanislava blagoslovili spominsko obeležje Mir s teboj, posvečeno vsem, ki so trpeli v zavodu v tragičnih dogodkih prejšnjega stoletja. Med prvo svetovno vojno je bil zavod namreč spremenjen v vojaško bolnišnico, med drugo v nacistično taborišče za izgon Slovencev, takoj po vojni pa v taborišče OZNE za uničevanje nasprotnikov nove oblasti. S tem smo tudi sklenili leto spomina pod geslom Sofoklesove Antigone

 

"Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu."

 

 

Nečak vojnega ujetnika Jožeta Vrečka, ki je pokopan na vojaškem pokopališču za zidom pokopališča v Šentvidu, je prosil, da bi v primeru izkopa posmrtnih  ostankov in identifikaciji strica pokopal v družinski grob na Žalah. Ali bi Janković v tem primeru dovolil, da "izdajalec" dobi grob? Ali bi dovolil pokopali Ljubljančana v Ljubljani? 

 

Umorjeni v breznu pod Macesnovo gorico so bili pripeljani iz koncentracijskega taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu. Med njimi so bili tudi številni Ljubljančani. Po podatkih popisa smrtnih žrtev druge svetovne vojne in revolucionarnega terorja po njej je bilo v Kočevskem Rogu umorjenih vsaj 1.500 oseb. Med njimi je bilo vsaj okoli sto takih, ki bi bili danes občani MO Ljubljana. Ker je trenutno izkopanih žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico že več kot tri tisoč, možno pa je, da jih bo vsaj še nekaj sto več, je verjetno med njimi tudi precej več Ljubljančanov, kot je trenutno znano.

 

Zato je morišče in grobišče pod Macesnovo gorico še kako ljubljansko. In prav v tej luči je razumeti sklep Komisije Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da je izbrala Ljubljano kot mesto groba teh žrtev. 

 

Zato upam, da bomo tudi predvolilni čas izkoristili za vsebinsko razpravo o teh odprtih vprašanjih.

 

Dr. Jože Dežman je zgodovinar in predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
3
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
36
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427