Gospa Pirc Musar, povedali so nam, da ste se za predsedniško kandidaturo odločili tudi zaradi tega, ker vas je k temu nagovorilo nekaj ljudi, ki jih cenite. Ali so bili pri tem vsi iskreni?

Nimam nikakršnega razloga, da bi dvomila v njihovo iskrenost. Večino zelo dobro osebno poznam, vem, kakšne vrednote zagovarjajo in jim tudi zato verjamem. So ugledni ljudje z integriteto ter vredni polnega zaupanja. Pri posameznikih, ki jim zaupam, me vodi srce, instinkt, če želite. Znam prepoznati dobro in zaznati neiskrenost. 

Sprašujemo namreč tudi zato, ker ste v preteklosti precej kategorično zavračali ponudbe o vstopu v politiki, pa jih ni bilo tako malo, kajne?

Res je, v politiko in v stranke so me vabili ob vsakih volitvah zadnjih 10 let. A izvršna oblast nikoli ni bila moja intimna izbira. Vidim se v vlogi branika ustave, človekovih pravic, socialne države. Vse to pa v funkciji predsednice lahko najbolje uresničim. Iskreno verjamem, da lahko z znanjem in izkušnjami, ki sem si jih v vseh teh letih nabrala, naredim še marsikaj za ljudi in za Slovenijo. Ljubim Slovenijo, verjamem v njen potencial in predvsem verjamem v to, da je večina ljudi dobrih. 

No, predsedniško kandidaturo lahko opravičite tudi kot ne povsem politično, kajti gre za institucijo, ki je vseeno nadstrankarska oziroma naj bi vsaj bila.

Strankokracija, ki pri nas nastaja in nam vlada, je nevarno stanje v državi, zato si bom prizadevala, da funkcija predsednika države ostane izven tega, nad vsakodnevnimi političnimi zgodbami in obračunavanji. Moja kandidatura je motivirana s tem, da skupaj z volilkami in volilci dokažemo, da predsedniški kandidat ali kandidatka, ki nima strankarskega nahrbtnika in zastopa vrednote, ki so blizu vsem dobro mislečim ljudem, lahko zmaga. In jaz ga res nimam, nikoli nisem bila v nobenih stranki, nikomur nisem nič dolžna. Menim, da se bom ravno zato lahko lažje pogovarjala z vsemi, da bom lahko kritična, če bo potrebno, tudi do tistih, s katerimi sicer delim svetovno-nazorsko prepričanje.

Kako glede pojma "nadstrankarstvo" gledate na desetletje Boruta Pahorja?

Njegova nadstrankarska namera je bila zagotovo iskrena, se je pa sfižila v izvedbi. Nadstrankarstvo ne pomeni, da si tiho, ko se zgodi zdrs demokracije. Nadstrankarstvo ni to, da si varno v coni udobja. Prav nasprotno. Nadstrankarstvo je zelo zahtevno, dinamično stanje, v katerem je vedno potrebno iskati skupne imenovalce, ki povezujejo različne strani politike in družbe, da bi se dosegli zastavljeni cilji. Slovenija se na nekaterih ključnih temah mora poenotiti, Veste, mednarodna skupnost se ne nahaja v Sloveniji, Slovenija se nahaja v mednarodni skupnosti. Mi nismo otok v oceanu, mi smo del okolja, v katerem nas bodo drugi prepoznali le po tem, kako znamo stopiti skupaj, ko gre za ključne ekonomske, socialne, politične in varnostne interese države. Predsednica oziroma predsednik ima zagotovo najbolj ustrezen položaj v državi, da omogoči prostor za razpravo in poenotenje levih in desnih politik za preboj Slovenije med še bolj razvite in socialno čuteče in močne države. Verjamem, da to zmoremo.  

Pahorju gotovo lahko marsikaj očitamo, težko pa bi rekli, da v svojih prizadevanjih po pomiritvi, po spravi ni bil iskren. Se strinjate?

Vsekakor, o njegovem iskrenem namenu ni dvoma. Vseeno pa menim, da je bil predsednik Pahor ob ključnih trenutkih tiho. No, jaz ne bom in že iz mojega programa in nasploh mojega prepričanja, ki je že 25 let in več isto, je jasno, kdaj ne bom. Ko bodo ogrožene človekove pravice, demokracija, vrednote skratka, do katerih je upravičen vsak državljan in državljanka. Ob najavi kandidature sem zapisala, da se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj.

Je v Pahorjevi predsedniški "dediščini" kaj, kar bi želeli prevzeti, nadaljevati?

Vsekakor. Prizadevala si bom za kakovostne vsebine, za strokovne pogovore v predsedniški palači, ki bodo obravnavali aktualne, pereče teme. S to razliko, da bom po koncu iskala zaključke, rešitve, skupni imenovalec in priporočila za nadaljnje korake. Tudi Jabolko navdiha je lepo priznanje posameznikom, ki delajo dobro drugim ljudem. Priznanje tistim, ki so v tekočem letu naredili nekaj dobrega.

"Pahorjeva nadstrankarska namera je bila zagotovo iskrena, se je pa sfižila v izvedbi. Nadstrankarstvo ne pomeni, da si tiho, ko se zgodi zdrs demokracije."

Kako se opredeljujete v svetovnonazorskem smislu? Ste liberalka?

Imate prav, sem liberalka. Človekove pravice so v centru mojega razmišljanja in delovanja. Menim tudi, da mora prav predsednik biti vrhovni branik ustave. In naša ustava je usklajena z evropskimi vrednotami. Evropska unija je nastala zaradi tega, ker si želimo, da bi prav vsi lahko uživali v demokraciji in svobodno živeli življenje, ne glede na barvo kože, spol, spolno usmerjenost, nacionalnost. Vse to družbo le bogati. 

Desnica gre neusmiljeno nad vas, zanimivo pa je, da vas napadajo tudi z leve, sploh iz njihovega medijskega prostora. Čemu bi to lahko pripisali?

Stojim na sredi med enimi in drugimi, resnično samostojna, neodvisna, ne le zgolj zaradi kampanje in za mesec ali dva. Zato sem tudi drugačna. Moteča. Obljubljam nekaj, česar strankarski kandidati skoraj gotovo ne bodo uspeli zagotoviti, to je odločanje in delo za ljudi, ne pa za interese strank. 

Dejstvo je, da ste do nedavnega visoko kotirali na stavnici, posebej še po umiku Marte Kos, ki je vseeno veljala za vašo glavno konkurentko, nenazadnje je bila tudi formalna kandidatka vladajoče svobodnjaške stranke. No, zdaj se iz sence kažejo obrisi novega favorita levice, Milana Brgleza ... Kaj to pomeni za NPM?

Veseli me vstop gospoda Brgleza v predsedniško kampanjo in pri tem mu želim vse dobro. Sama bom nadaljevala s svojim programom, kot sem si ga zastavila. Številni pogovori z ljudmi po Sloveniji so me še bolj utrdili v prepričanju, da si volivke in volivci želijo predsednice, ki ni odvisna od političnih strank in nima nobenih dolgov do njih. Slaba popotnica v neodvisnost gospoda Brgleza je, da je za podporo kandidaturi takoj popustil zahtevam politične stranke – in sedaj nosi nahrbtnika kar dveh. 

Popravite nas, če se motimo: za trdo levico, ki ima še vedno izjemen vpliv na strateške odločitve politične levice in leve sredine, niste idealna predsedniška kandidatka, saj ste ekonomsko neodvisni, v omarah nimate okostnjakov in veljate za precej trmasto osebo, ki ni in noče biti "pod kontrolo" ...

Z Levice sem zelo zgodaj dobila sporočilo, da sem zanje preveč liberalna kandidatka. Četudi imamo kar nekaj skupnih vrednot, ki jih zagovarjamo. 

Se morebiti ta trdi del levice boji, da bi NPM na Erjavčevi lahko - v prenesenem pomenu - postala še en Pahor, torej nekdo, ki se je osvobodil "stricev iz ozadja"?

To, da moja drža ne bo takšna, kot jo ima gospod Pahor, sem že jasno povedala. Hkrati pa moj neodvisen in nestrankarski status predstavlja zagotovilo ljudem, volivcem in volivkam, da se bom odločala v prid njim in ne političnim strankam. Tudi na področju mednarodnih odnosov si želim delovati državotvorno in ne strankarsko. Slovenija ni politična stranka, Slovenija je država. Še kako je pomembno, da navzven vsi najvišji vrhovi oblasti delujejo enotno, državni zbor, predsednik vlade in predsednica države. Prostora za soliranje tu ni, zunanja politika mora služiti interesom države in ne strank.

Ali dobivate kakšne namige, da se umaknete iz predsedniške tekme?

Ne, nihče mi ni pošiljal takšnih namigov, so me pa o tem spraševali mediji. Seveda se ne bom umaknila, iskreno sem se podala v kampanjo in z vso energijo in srčnostjo jo bom speljala do konca. 

Če vprašamo drugače: ste že dobili kakšne takšne namige?

Ne. Bi se pa verjetno to kdo želel. Stranke želijo imeti vse ključne položaje pod svojim nadzorom. Resnično neodvisnim je postavljenih nemalo ovir, že pri zbiranju podpisov, kjer ni možnosti za podpis podpore preko e uprave. Za referendume si je politika zakon spremenila, za predsedniške, lokalne in parlamentarne volitve pač ne. Z razlogom?!

"Visoka javnomnenjska podpora me seveda nikakor ne uspava, mi pa vendarle daje vedeti, da sem življenju naredila marsikaj dobrega in da delam prav." 

Morda bi lahko takšne namige razumeli tudi skozi očitno usmerjeno poročanje nekaterih medijev, ki so zaradi lastniških interesov sicer naklonjeni trenutni vladi, vendar vas vztrajno prikazujejo v negativni luči in iščejo različne zgodbe, s katerimi bi omajali vašo kredibilnost? 

Z vstopom v politično areno je treba takšna pisanja vzeti v zakup. Sem močna oseba, športnica po duši, čutim podporo ljudi, kar mi daje energijo, zato ni razloga, da bi tarnala. Novinarji pač opravljajo svoje delo. Sem pa vseeno prepričana, da ljudje dobro razumejo, da gre pri res nenavadni intenziteti napadov v nekaterih medijih zgolj in le za poskuse diskreditacije z namenom favoriziranja strankarskih kandidatov. 

Poleg napadov z desne - ki so glede na polarizacijo logični - ste deležni tudi prave ofenzive z levice. Kako si to razlagate?

Drži, po meni leti tako z leve, kot z desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata ali celo več in očitno je, da jih tam vmes motim. Za dobrim konjem se vedno praši, pravijo. Visoka javnomnenjska podpora me seveda nikakor ne uspava, mi pa vendarle daje vedeti, da sem življenju naredila marsikaj dobrega in da delam prav. Mnogi mi rečejo, da ne bodo nikoli pozabili tega, da sem se dve leti vlade gospoda Janše oglašala, ko je bil marsikdo tiho. Še kako prav je imel John F. Kennedy, ki je rekel, da "je najbolj vroč del pekla rezerviran za tiste, ki v času moralne krize zadržijo nevtralnost". Kdor bi se lahko oglasil, ker ima znanje in možnost povedati, da smer ni prava, da gremo v temo, pa gleda stran, je soodgovoren za krizo, za zdrs demokracije, za razpad vrednot. 

Moramo vas malce provocirati glede podpore, ki vam jo je na začetku javno izkazal Milan Kučan. Dvoje nas zanima: ali mislite, da ta podpora še velja glede na to, da se zdaj navdušuje nad soimenjakom Brglezom, in pa ali ste prepričani, da vam Kučanova bližina ne škodi bolj kot koristi, saj s tem odbijate sredinski, liberalni volilni bazen, ki ima dovolj Janše, Kučana in njunih peskovniških igric?

Ponosna sem na to, da me pri kandidaturi podpirata oba nekdanja še živeča predsednika Milan Kučan in dr. Danilo Türk. Vesela sem, da me vidita kot njuno dostojno naslednico. Oba sta mi namenila tudi svoj podpis podpore, zato o njuni iskrenosti nikakor ne dvomim. Podpirata me kot nestrankarsko in neodvisno kandidatko z jasnimi načeli in vrednotami, ki jih nikoli nisem spreminjala, zato verjamem, da mi tudi volivci in volivke ostajajo enako privrženi. Bi pa rada dodala, da se mi ne zdi prav, da ne uporabimo znanja, povezav, zgodovinskega spomina nekdanjih predsednikov in s tem povezanega poznavanja mednarodnih odnosov, ki so vedno vpeti med preteklost in sedanjost. Sama se bom kot predsednica posvetovala z vsemi nekdanjimi predsedniki, tudi s predsednikom Pahorjem. To ni le samo samo po sebi umevno, to je nujno! Njihovo znanje in poznavanje funkcije predsednika lahko vsakega novega predsednika samo obogati in mu pomaga nadgraditi vse tisto, kar so sami naredili dobrega za Slovenijo. Moj moto je citat Jamesa Freemana Clarka: "Razlika med politikom in državnikom je v tem, da ima politik v mislih le naslednje volitve, državnik pa naslednje generacije." 

Kako vam je šlo zbiranje podpisov? Pri teh opravilih ste imeli kar nekaj težav, deloma tudi zato, ker ste izkoristili vse zakonske pravice, ki jih imate kot kandidatka za predsednico republike, kar je sprožilo veliko hrupa za nič v nekaterih medijih in na socialnih omrežjih ...

Podpise smo zbrali v manj kot polovici predvidenega časa, jih vložili na Državno volilno komisijo in tudi že prejeli odločbo o veljavnosti kandidature. Je pa zbiranje podpisov eden najbolj zahtevnih korakov v prizadevanjih posameznika, da uradno postane predsedniški kandidat. Postopek je preveč birokratski, nesodoben, zahteva veliko napora tako od kandidata, kot tudi od vsakega, ki je podpis pripravljen dati. V dobi, ko govorimo o digitalizaciji skorajda vsega, kar zadeva naša življenja, ko imamo tudi že elektronske podpise, je fizično zbiranje listov s podpisi, ožigosanih na upravnih enotah, povsem povozil čas. Hkrati je takšen postopek, kot sem že omenila, razumeti tudi kot oviranje vseh samostojnih kandidatov in podporo strankarski politiki v predsedniški tekmi.

Koga boste najprej obiskali, če boste izvoljeni?

Do prevzema funkcije, v kolikor bom izvoljena, je še kar nekaj časa. Mednarodna dinamika je v tem obdobju izjemna, zato bi bilo preuranjeno ta hip napovedati državo prvega obiska. Odločitev bo odvisna od takratnih mednarodnih okoliščin in razmer. Skoraj zagotovo pa bo to ena od držav severno-atlantskega zavezništva.