Še pred tednom dni se je svet spraševal, kako bo Rusija izurila vpoklicanih 300.000 rezervistov za odhod v vojno, ko pa nima več nekdanje infrastrukture za to. Zdaj vemo: s pripravami se ne namerava kaj dosti ukvarjati. Da bi ustavili nadaljnje prodiranje ukrajinske vojske na okupirana ozemlja, je namreč treba čim prej poslati v Ukrajino čim več rezervistov. Toda po precej enotnem mnenju zahodnih opazovalcev je to recept za njihov pokol (vir). Ne samo, da so ti rezervisti slabo izurjeni, ampak oblast celo od njih pričakuje, da si bodo pred odhodom v vojno kar sami priskrbeli tiste dele potrebne vojaške opreme, ki jih ni več na zalogi v ruskih vojaških skladiščih (vir). To sicer ni neka nepremostljiva težava, saj si lahko manjkajoče dele kupijo recimo na spletni strani Avito, nekakšnem ruskem eBayu, kjer jih pogosto preprodajajo prav skorumpirani vojaški skladiščniki, ki so jih pred tem ukradli iz vojaških skladišč pod svojim nadzorom.

Toda ob tem je tu še težava, da je Rusija v minulih sedmih mesecih v Ukrajini že dodobra uničila tudi večji del svoje najboljše vojaške mehanizacije. Iz zahodne perspektive je torej pošiljanje teh novih rekrutov v ukrajinsko mesoreznico norost. Toda ne nujno tudi iz kremeljske perspektive. Pri presojanju naslednjih ruskih potez v tej vojni je namreč dobro imeti pred očmi, da je Putinov najvišji cilj ohranitev lastne oblasti. Zato je tudi pošiljanje slabo izurjenih rekrutov v vojno eden od preprostih načinov, kako se znebiti mladih moških, ki bi lahko sicer doma povzročali težave, če bi se jih polastile protirežimske sile. Tisti mladi moški, ki zdaj v stotisočih bežijo iz Rusije pred mobilizacijo, pa se v tem smislu kar sami izločajo iz igre. Tako tudi kolone bežečih mladih Rusov, recimo na meji z Gruzijo (vir), ki spominjajo na eksodus za boj sposobnih Sircev leta 2015, v resnici pomenijo za Putinov režim dodatno notranjepolitično stabilizacijo.   

Putin se je z napadom na Ukrajino vsekakor pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Njegova glavna prioriteta je zdaj ohranitev oblasti. Zato mora ukrajinsko ekspedicijo pred rusko javnostjo kljub vsemu na nek način prikazati kot zmago. Od ruske civilne družbe v ruski notranji politiki ne smemo kaj dosti pričakovati, saj je tako rekoč neobstoječa. Še posebej zadnje mesece. Ruska družba je sploh izjemno atomizirana, kar je dediščina še iz sovjetskih časov, kajti družbi individualistov je veliko lažje vladati kot takšni, kjer obstaja več smisla za skupnost. Nekaj drugega pa je, če gre ruski vladar v vojno z na papirju veliko šibkejšim nasprotnikom in ga ne uspe premagati. Takšnega vladarja potem v Rusiji čaka globok prezir s strani lastnega ljudstva in na koncu izguba oblasti. To se je zgodilo na primer carju Nikolaju II., ko je leta 1905 izgubil vojno proti Japonski. Še isto leto je izbruhnila revolucija.

Podobno je bilo leta 1989 ob sramotnem porazu sovjetske vojske proti afganistanskim mudžahedinom v sandalih, čemur je nato leta 1991 sledil razpad Sovjetske zveze. V očeh ruske javnosti tudi Ukrajina še vedno velja za inferiorno in poraz v vojni z njo bi bil za rusko javnost zelo ponižujoč, Putin pa bi pred svojim narodom izgubil obraz. Sicer ga je zaradi poteka vojne že do zdaj v veliki meri izgubil, a še ne povsem. Sam se vsekakor želi v zgodovino zapisati kot restavrator ruske imperialne moči, ne pa kot tisti vladar, ki se je šel eno vojno preveč in ob tem Ukrajino, zibelko Kijevske Rusije, za vedno zapravil Rusiji. 

Aneksija zaplenjenega ozemlja na vzhodu Ukrajine in nato zamrznitev tega stanja kot v primeru Krima bi bil lahko za Putina nekakšen zasilen, a še vedno časten izhod. Toda Rusija vojaško sploh ne obvladuje v celoti teh štirih regij, ki jih želi oziroma jih je dejansko že anektirala, Ukrajina pa tudi ne namerava pristati na njihovo izgubo. Da bi izsilil zase časten izhod, bo zato Putin poskušal naprej eskalirati vojno. Ultimativna eskalacija pa bi bila uporaba jedrskega orožja v Ukrajini, kar bi Putin lahko poskušal upravičevati z zaščito anektiranih ozemelj pred napadi ukrajinske vojske. O tem, ali je uporaba jedrskega orožja v tej vojni res verjetna, so mnenja deljena.

PREBERITE TUDI ČLANEK

"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja." 

Na tej točki se za boljše razumevanje dogajanja nekateri poslužujejo teorije iger. Znotraj teorije iger je znana recimo t.i. igra piščanca, ko dva nasproti si drveča voznika tekmujeta, kateri od njiju se bo prvi prestrašil nevarnosti čelnega trčenja in se umaknil na stran kot piščanec ter s tem izgubil igro. Drugo ime za to vrsto igre je t.i. igra jastreba in golobice. Najslabše, kar lahko pri tej igri storiš, je to, da nasprotniku že vnaprej daš vedeti, kako boš igral. Če namreč nasprotnik ve, da boš prevzel vlogo golobice, bo še toliko bolj vneto igral vlogo jastreba, ker je zanj to racionalno in lahko na ta način varno maksimira svoj dobiček.

Ko je leta 1938 britanski premier Neville Chamberlain v prizadevanju za deeskalacijo v Evropi podpisal Münchenski sporazum, je Hitlerju dal vedeti, da bo Zahod igral vlogo predvidljive golobice, s čimer se je v resnici odprla pot v drugo svetovno vojno. Tudi pri Putinu nimamo nobenega zagotovila, da če mu Zahod popusti pri aneksiji vzhodne Ukrajine, da se bo tu ustavil. Prej je verjetno nasprotno: če bo videl, da mu je spet uspelo, se bo čez nekaj časa, ko si ruska vojska dovolj opomore, lotil naslednje tarče. 

Nekateri so tako mnenja, da Putin v resnici nima namena kot prvi po koncu druge svetovne vojne uporabiti jedrskega orožja, da pa namerava vse glasneje rožljati z njim, dokler se Zahod ne bo te možnosti toliko prestrašil, da bo popustil njegovim zahtevam in mu omogočil časten izhod iz vojne v Ukrajini (vir). Pri mehčanju zahodnih stališč pa naj bi mu vsekakor prišla zelo prav tudi energetska kriza v Evropski uniji. Toda nekateri drugi so mnenja, da Putin res utegne gledati na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini kot na racionalno potezo (vir). In sicer spet v notranjepolitičnem smislu oziroma za namen ohranitve oblasti znotraj Rusije. Če namreč režim v Kremlju izvede na Ukrajino napad s taktičnim jedrskim orožjem, bi s tem prisilil ZDA v povračilni udarec. Če bi Putin uspel preživeti ta ameriški povračilni udarec, recimo totalno uničenje ruske črnomorske flote ali kaj podobnega, bi lahko verjetno tudi pred domačo javnostjo preživel na oblasti, ne glede na to, da bi bila istočasno vojna v Ukrajini zanj izgubljena. Časten izhod torej, kajti nekaj povsem drugega je, če te namesto nekih Ukrajincev premagajo močnejši Američani ...