Razkrivamo

Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?

Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. Njegova glavna prioriteta je zdaj ohranitev oblasti. Zato mora ukrajinsko ekspedicijo pred rusko javnostjo kljub vsemu na nek način prikazati kot zmago. To lahko stori z uporabo jedrskega orožja, s čemer bi v vojno spravil Združene države, ki bi Rusiji namenile hud povračilni udarec, recimo totalno uničenje ruske črnomorske flote ali kaj podobnega. Putin bi tedaj verjetno tudi pred domačo javnostjo preživel na oblasti, ne glede na to, da bi bila istočasno vojna v Ukrajini zanj izgubljena. Časten izhod torej, kajti nekaj povsem drugega je, če te kot superiornega Rusa namesto nekih manjvrednih Ukrajincev premagajo močnejši Američani ...

01.10.2022 23:59
Piše: Maksimiljan Fras
Ključne besede:   Putin   Rusija   vojna   Ukrajina   Kremelj   jedrsko orožje   ZDA   Neville Chamberlain   Hitler   Sovjetska zveza

Nekateri menijo, da Putin v resnici nima namena kot prvi po koncu druge svetovne vojne uporabiti jedrskega orožja, da pa namerava vse glasneje rožljati z njim, dokler se Zahod ne bo te možnosti toliko prestrašil, da bo popustil njegovim zahtevam in mu omogočil časten izhod iz vojne v Ukrajini.

Še pred tednom dni se je svet spraševal, kako bo Rusija izurila vpoklicanih 300.000 rezervistov za odhod v vojno, ko pa nima več nekdanje infrastrukture za to. Zdaj vemo: s pripravami se ne namerava kaj dosti ukvarjati. Da bi ustavili nadaljnje prodiranje ukrajinske vojske na okupirana ozemlja, je namreč treba čim prej poslati v Ukrajino čim več rezervistov. Toda po precej enotnem mnenju zahodnih opazovalcev je to recept za njihov pokol (vir). Ne samo, da so ti rezervisti slabo izurjeni, ampak oblast celo od njih pričakuje, da si bodo pred odhodom v vojno kar sami priskrbeli tiste dele potrebne vojaške opreme, ki jih ni več na zalogi v ruskih vojaških skladiščih (vir). To sicer ni neka nepremostljiva težava, saj si lahko manjkajoče dele kupijo recimo na spletni strani Avito, nekakšnem ruskem eBayu, kjer jih pogosto preprodajajo prav skorumpirani vojaški skladiščniki, ki so jih pred tem ukradli iz vojaških skladišč pod svojim nadzorom.

 

Toda ob tem je tu še težava, da je Rusija v minulih sedmih mesecih v Ukrajini že dodobra uničila tudi večji del svoje najboljše vojaške mehanizacije. Iz zahodne perspektive je torej pošiljanje teh novih rekrutov v ukrajinsko mesoreznico norost. Toda ne nujno tudi iz kremeljske perspektive. Pri presojanju naslednjih ruskih potez v tej vojni je namreč dobro imeti pred očmi, da je Putinov najvišji cilj ohranitev lastne oblasti. Zato je tudi pošiljanje slabo izurjenih rekrutov v vojno eden od preprostih načinov, kako se znebiti mladih moških, ki bi lahko sicer doma povzročali težave, če bi se jih polastile protirežimske sile. Tisti mladi moški, ki zdaj v stotisočih bežijo iz Rusije pred mobilizacijo, pa se v tem smislu kar sami izločajo iz igre. Tako tudi kolone bežečih mladih Rusov, recimo na meji z Gruzijo (vir), ki spominjajo na eksodus za boj sposobnih Sircev leta 2015, v resnici pomenijo za Putinov režim dodatno notranjepolitično stabilizacijo.   

  

Putin se je z napadom na Ukrajino vsekakor pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Njegova glavna prioriteta je zdaj ohranitev oblasti. Zato mora ukrajinsko ekspedicijo pred rusko javnostjo kljub vsemu na nek način prikazati kot zmago. Od ruske civilne družbe v ruski notranji politiki ne smemo kaj dosti pričakovati, saj je tako rekoč neobstoječa. Še posebej zadnje mesece. Ruska družba je sploh izjemno atomizirana, kar je dediščina še iz sovjetskih časov, kajti družbi individualistov je veliko lažje vladati kot takšni, kjer obstaja več smisla za skupnost. Nekaj drugega pa je, če gre ruski vladar v vojno z na papirju veliko šibkejšim nasprotnikom in ga ne uspe premagati. Takšnega vladarja potem v Rusiji čaka globok prezir s strani lastnega ljudstva in na koncu izguba oblasti. To se je zgodilo na primer carju Nikolaju II., ko je leta 1905 izgubil vojno proti Japonski. Še isto leto je izbruhnila revolucija.

 

Podobno je bilo leta 1989 ob sramotnem porazu sovjetske vojske proti afganistanskim mudžahedinom v sandalih, čemur je nato leta 1991 sledil razpad Sovjetske zveze. V očeh ruske javnosti tudi Ukrajina še vedno velja za inferiorno in poraz v vojni z njo bi bil za rusko javnost zelo ponižujoč, Putin pa bi pred svojim narodom izgubil obraz. Sicer ga je zaradi poteka vojne že do zdaj v veliki meri izgubil, a še ne povsem. Sam se vsekakor želi v zgodovino zapisati kot restavrator ruske imperialne moči, ne pa kot tisti vladar, ki se je šel eno vojno preveč in ob tem Ukrajino, zibelko Kijevske Rusije, za vedno zapravil Rusiji. 

  

Aneksija zaplenjenega ozemlja na vzhodu Ukrajine in nato zamrznitev tega stanja kot v primeru Krima bi bil lahko za Putina nekakšen zasilen, a še vedno časten izhod. Toda Rusija vojaško sploh ne obvladuje v celoti teh štirih regij, ki jih želi oziroma jih je dejansko že anektirala, Ukrajina pa tudi ne namerava pristati na njihovo izgubo. Da bi izsilil zase časten izhod, bo zato Putin poskušal naprej eskalirati vojno. Ultimativna eskalacija pa bi bila uporaba jedrskega orožja v Ukrajini, kar bi Putin lahko poskušal upravičevati z zaščito anektiranih ozemelj pred napadi ukrajinske vojske. O tem, ali je uporaba jedrskega orožja v tej vojni res verjetna, so mnenja deljena.

 

 

PREBERITE TUDI ČLANEK

 

 

 

"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja." 

 

 

Na tej točki se za boljše razumevanje dogajanja nekateri poslužujejo teorije iger. Znotraj teorije iger je znana recimo t.i. igra piščanca, ko dva nasproti si drveča voznika tekmujeta, kateri od njiju se bo prvi prestrašil nevarnosti čelnega trčenja in se umaknil na stran kot piščanec ter s tem izgubil igro. Drugo ime za to vrsto igre je t.i. igra jastreba in golobice. Najslabše, kar lahko pri tej igri storiš, je to, da nasprotniku že vnaprej daš vedeti, kako boš igral. Če namreč nasprotnik ve, da boš prevzel vlogo golobice, bo še toliko bolj vneto igral vlogo jastreba, ker je zanj to racionalno in lahko na ta način varno maksimira svoj dobiček.

 

Ko je leta 1938 britanski premier Neville Chamberlain v prizadevanju za deeskalacijo v Evropi podpisal Münchenski sporazum, je Hitlerju dal vedeti, da bo Zahod igral vlogo predvidljive golobice, s čimer se je v resnici odprla pot v drugo svetovno vojno. Tudi pri Putinu nimamo nobenega zagotovila, da če mu Zahod popusti pri aneksiji vzhodne Ukrajine, da se bo tu ustavil. Prej je verjetno nasprotno: če bo videl, da mu je spet uspelo, se bo čez nekaj časa, ko si ruska vojska dovolj opomore, lotil naslednje tarče. 

 

Nekateri so tako mnenja, da Putin v resnici nima namena kot prvi po koncu druge svetovne vojne uporabiti jedrskega orožja, da pa namerava vse glasneje rožljati z njim, dokler se Zahod ne bo te možnosti toliko prestrašil, da bo popustil njegovim zahtevam in mu omogočil časten izhod iz vojne v Ukrajini (vir). Pri mehčanju zahodnih stališč pa naj bi mu vsekakor prišla zelo prav tudi energetska kriza v Evropski uniji. Toda nekateri drugi so mnenja, da Putin res utegne gledati na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini kot na racionalno potezo (vir). In sicer spet v notranjepolitičnem smislu oziroma za namen ohranitve oblasti znotraj Rusije. Če namreč režim v Kremlju izvede na Ukrajino napad s taktičnim jedrskim orožjem, bi s tem prisilil ZDA v povračilni udarec. Če bi Putin uspel preživeti ta ameriški povračilni udarec, recimo totalno uničenje ruske črnomorske flote ali kaj podobnega, bi lahko verjetno tudi pred domačo javnostjo preživel na oblasti, ne glede na to, da bi bila istočasno vojna v Ukrajini zanj izgubljena. Časten izhod torej, kajti nekaj povsem drugega je, če te namesto nekih Ukrajincev premagajo močnejši Američani ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.493
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.643
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.814
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.502
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 900
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380