Komentar

Pregled idej vladnega varčevanja

Poglejmo glavne ukrepe na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2015 po zadnjih idejah naše vlade. Največ si vlada obeta privarčevati pri stroških dela v javnem sektorju. 235 milijonov.

30.10.2014 23:13
Piše: Marko Pavlišič

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Foto: www.bmag.com

Popolnoma nobeno presenečenje ne bo, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač.

 

Kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

Pogajalski cilj prejšnje vlade je bil višji. Za 350 milijonov se je nadejal izpogajati takratni minister Virant, vendar se je Cerar že na osnovi javnomnenjskih raziskav čutil poklicanega, da poseže vmes in pogajanja prestavi na čas po formiranju nove vlade. “Molk je zlato,” pravi stara ljudska modrost. Razliko pa se je Cerarjeva vlada namenila poiskati pri študentih in občinah. Ampak vrnimo se najprej k plačam.

 

Ni napredovanj, ni redne delovne uspešnosti, znižana vrednost regresa in tako dalje. Sami linearni ukrepi, ki več ali manj enako udarijo vse. Namesto da bi razlikovali med tistimi, ki svoje delo opravljajo dobro in tistimi, ki le hodijo v službo, se bo uravnilovka še povečala. Na ta način se bo seveda linearno tudi zmanjšala motivacija zaposlenih.

 

 

Šefi bi morali začeti opravljati svoje delo

 

Po več kot petih letih krize, bi počasi že lahko bili zreli za resnejši pristop k tej problematiki. Dejstvo namreč je, da imamo predrago državo in da si takšnega javnega sektorja enostavno ne moremo več privoščiti. Ampak namesto pristopa z valjarjem po stadionski travi, ki vse enako potlači, je potreben vrtnarski pristop. Nekatere rožice je potrebno zaliti, druge presaditi in plevel populiti. In to je potrebno tako na mikro ravni, med posameznimi zaposlenimi, kot tudi med posameznimi organi in sektorji. Pa to ne pomeni zgolj odpuščanja ljudi, pomeni tudi razmislek, katere javne storitve res še potrebujemo, katere agencije in postopki pa so namenjeni zgolj sami sebi in sodijo med plevel.

 

Prepričan sem, da bi velika večina javnih uslužbencev toplo pozdravila takšen pristop, saj gredo tudi njim samim na živce nesposobni posamezniki, ki so se tipično zaposlili po politični liniji, morda takrat celo kaj počeli, ob menjavi šefov pa nekako ostali ob strani, vendar s polno plačo. In ne samo, da sedaj ne opravijo dela, primernega plačilu, ampak celo ovirajo tiste, ki delajo. Ali je takšnih 5 ali 15 odstotkov, je težko oceniti. Vendar za takšen pristop bi morali šefi dejansko začeti opravljati svoje delo. Začenši s tistimi na najvišjih položajih.

 

Vendar ni vsa krivda na šefih. Pri tem ne smemo spregledati niti sindikatov, katerih moč je neposredno povezana s številom članov. In več kot bi jih odpustili, manj članov bi sindikatom ostalo. Še posebej zato, ker tisti, ki res dobro opravljajo svoje delo, precej manj potrebujejo sindikalno varstvo kot tisti, ki sami pri sebi vedo, da bi bilo najbolj pošteno, da bi bili odpuščeni. Ampak takšni so za sindikate najboljši člani. Zato ne bo popolnoma nobeno presenečenje, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko enak učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač. Sindikatom je pač v interesu, da izgubijo čim manj članov.

 

Vendar je dejstvo, da je edino pravo krčenje javnega sektorja preko zmanjšanja števila zaposlenih, ker to za sabo potegne tudi stroške, povezane z delovnim mestom- računalnik, miza, licence, elektrika, prostor, .... 

 

Dejstvo je, da se je v državni upravi, se pravi v ožjem javnem sektorju, število zaposlenih znižalo. Počasi in postopoma, vendar smo z leti prišli do več kot 10-odstotnega znižanja. Žal pa smo hkrati v širšem javnem sektorju za precej več povečali število zaposlenih. Neto učinek je torej negativen. Znova nam je uspel svetovni unikum. Število zaposlenih smo zmanjšali tako, da smo ga povečali.

 

 

Centralizacija javnih naročil ne gre čez noč

 

Da nameravajo s centralizacijo javnih naročil in najširšo uporabo modula e-obratne dražbe prihraniti več kot 80 milijonov evrov, se ne bere ravno realno. Še posebej, ker uvajanje takšnih sprememb zahteva svoj čas. Prepričati nekoga, da bo začel delati drugače, kot dela že 10 let, je pač težavno in ob tem ne smemo zanemariti še omenjenega v prejšnjih odstavkih, kjer smo ugotovili, da dobrih uslužbencev ne bo mogoče z ničemer motivirati. Morda se bo navedene prihranke uspelo realizirati, vendar ne v prvem letu.

 

 

Odhodek je lahko tudi prihranek

 

Erjavčevih izpogajanih 40 milijonov evrov za regres upokojencem bi vsak razumen človek označil kot dodaten proračunski odhodek. Pa vendarle jih je uspelo vladi zapisati kot ukrepe na prihodkovni strani državnega proračuna. In to v celotnem znesku 40 milijonov, čeprav potem v opombah piše, da jih bo 19 zagotovil KAD. Zadeva je zelo nedefinirana, zato jo je težko komentirati, pa vseeno.

 

Če bo KAD teh 19 milijonov nakazal poleg 50 milijonov, ki jih tako ali tako že mora, potem bi na prvi pogled res lahko govorili o tem, da iz integralnega proračuna ne bo šlo nekaj, kar bi sicer šlo. Ampak na račun tega, da se bodo sredstva v KAD-u hitreje počrpala. Kar pomeni, da bomo pač svojim otrokom požrli še tisto, kar se je malce prihranilo in se sedaj hrani v KAD-u. Pa pustimo tukaj na strani vprašanje, kako smiselno se je hkrati zadolževati v tujini, hkrati pa imeti sredstva, katerih donos ne dosega obresti, ki jih plačujemo za zadolževanje. Če pa je tistih 19 milijonov že vsebovanih v rednih 50 milijonih, potem se bodo sredstva za regres res črpala zunaj proračuna, hkrati pa se bo povečal transfer iz proračuna v ZPIZ.

 

Skratka, kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

 

 

Študenti niso naložba, ampak molzna krava

 

In naj ta pregled zaključim s študenti. Na kratko, ker se bom temu delu podrobneje posvetil kdaj drugič. Da 10 odstotkov odhodkovnih ukrepov obesiš študentom, hkrati pa se imaš za socialno usmerjeno vlado, je skregano z zdravo pametjo. Študenti te bitke praktično ne morejo izgubiti, zato mora biti vsaka vlada pri direktnem mahanju z rdečo krpo pred študenti izjemno previdna. Študenti imajo precej več časa kot kdorkoli drug in na protestih lahko vztrajajo praktično neskončno dolgo. Večini namreč delo še vedno ne predstavlja glavnega vira dohodka. Ljudje so jim tipično naklonjeni, saj jih starejši dojemajo bodisi kot svoje otroke bodisi se nostalgično spominjajo svojih študentskih dni (in neumnosti, ki smo jih takrat počeli). Prisotne pa je tudi dovolj inteligence za razumno argumentacijo zahtev in dovolj mladostne zaletavosti, da argumentacije nasprotne strani ne sprejmeš.

 

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Morda bo že ta točka med varčevalnimi ukrepi zadoščala, da nobena točka več ne bo pomembna. Ker bo celoten spisek skupaj z vlado odšel v pozabo.

 

P.S.: Zakaj se uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo šteje med ukrepe na odhodkovni strani in ne med ukrepe na prihodkovni strani? Morda zato, da bo izgledalo, kot da se je več delalo na odhodkih kot na prihodkih?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.928
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.742
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.344
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.601
05/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.476
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.110
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.841
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.598
09/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.248
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.513