Komentar

Pregled idej vladnega varčevanja

Poglejmo glavne ukrepe na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2015 po zadnjih idejah naše vlade. Največ si vlada obeta privarčevati pri stroških dela v javnem sektorju. 235 milijonov.

30.10.2014 23:13
Piše: Marko Pavlišič

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Foto: www.bmag.com

Popolnoma nobeno presenečenje ne bo, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač.

 

Kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

Pogajalski cilj prejšnje vlade je bil višji. Za 350 milijonov se je nadejal izpogajati takratni minister Virant, vendar se je Cerar že na osnovi javnomnenjskih raziskav čutil poklicanega, da poseže vmes in pogajanja prestavi na čas po formiranju nove vlade. “Molk je zlato,” pravi stara ljudska modrost. Razliko pa se je Cerarjeva vlada namenila poiskati pri študentih in občinah. Ampak vrnimo se najprej k plačam.

 

Ni napredovanj, ni redne delovne uspešnosti, znižana vrednost regresa in tako dalje. Sami linearni ukrepi, ki več ali manj enako udarijo vse. Namesto da bi razlikovali med tistimi, ki svoje delo opravljajo dobro in tistimi, ki le hodijo v službo, se bo uravnilovka še povečala. Na ta način se bo seveda linearno tudi zmanjšala motivacija zaposlenih.

 

 

Šefi bi morali začeti opravljati svoje delo

 

Po več kot petih letih krize, bi počasi že lahko bili zreli za resnejši pristop k tej problematiki. Dejstvo namreč je, da imamo predrago državo in da si takšnega javnega sektorja enostavno ne moremo več privoščiti. Ampak namesto pristopa z valjarjem po stadionski travi, ki vse enako potlači, je potreben vrtnarski pristop. Nekatere rožice je potrebno zaliti, druge presaditi in plevel populiti. In to je potrebno tako na mikro ravni, med posameznimi zaposlenimi, kot tudi med posameznimi organi in sektorji. Pa to ne pomeni zgolj odpuščanja ljudi, pomeni tudi razmislek, katere javne storitve res še potrebujemo, katere agencije in postopki pa so namenjeni zgolj sami sebi in sodijo med plevel.

 

Prepričan sem, da bi velika večina javnih uslužbencev toplo pozdravila takšen pristop, saj gredo tudi njim samim na živce nesposobni posamezniki, ki so se tipično zaposlili po politični liniji, morda takrat celo kaj počeli, ob menjavi šefov pa nekako ostali ob strani, vendar s polno plačo. In ne samo, da sedaj ne opravijo dela, primernega plačilu, ampak celo ovirajo tiste, ki delajo. Ali je takšnih 5 ali 15 odstotkov, je težko oceniti. Vendar za takšen pristop bi morali šefi dejansko začeti opravljati svoje delo. Začenši s tistimi na najvišjih položajih.

 

Vendar ni vsa krivda na šefih. Pri tem ne smemo spregledati niti sindikatov, katerih moč je neposredno povezana s številom članov. In več kot bi jih odpustili, manj članov bi sindikatom ostalo. Še posebej zato, ker tisti, ki res dobro opravljajo svoje delo, precej manj potrebujejo sindikalno varstvo kot tisti, ki sami pri sebi vedo, da bi bilo najbolj pošteno, da bi bili odpuščeni. Ampak takšni so za sindikate najboljši člani. Zato ne bo popolnoma nobeno presenečenje, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko enak učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač. Sindikatom je pač v interesu, da izgubijo čim manj članov.

 

Vendar je dejstvo, da je edino pravo krčenje javnega sektorja preko zmanjšanja števila zaposlenih, ker to za sabo potegne tudi stroške, povezane z delovnim mestom- računalnik, miza, licence, elektrika, prostor, .... 

 

Dejstvo je, da se je v državni upravi, se pravi v ožjem javnem sektorju, število zaposlenih znižalo. Počasi in postopoma, vendar smo z leti prišli do več kot 10-odstotnega znižanja. Žal pa smo hkrati v širšem javnem sektorju za precej več povečali število zaposlenih. Neto učinek je torej negativen. Znova nam je uspel svetovni unikum. Število zaposlenih smo zmanjšali tako, da smo ga povečali.

 

 

Centralizacija javnih naročil ne gre čez noč

 

Da nameravajo s centralizacijo javnih naročil in najširšo uporabo modula e-obratne dražbe prihraniti več kot 80 milijonov evrov, se ne bere ravno realno. Še posebej, ker uvajanje takšnih sprememb zahteva svoj čas. Prepričati nekoga, da bo začel delati drugače, kot dela že 10 let, je pač težavno in ob tem ne smemo zanemariti še omenjenega v prejšnjih odstavkih, kjer smo ugotovili, da dobrih uslužbencev ne bo mogoče z ničemer motivirati. Morda se bo navedene prihranke uspelo realizirati, vendar ne v prvem letu.

 

 

Odhodek je lahko tudi prihranek

 

Erjavčevih izpogajanih 40 milijonov evrov za regres upokojencem bi vsak razumen človek označil kot dodaten proračunski odhodek. Pa vendarle jih je uspelo vladi zapisati kot ukrepe na prihodkovni strani državnega proračuna. In to v celotnem znesku 40 milijonov, čeprav potem v opombah piše, da jih bo 19 zagotovil KAD. Zadeva je zelo nedefinirana, zato jo je težko komentirati, pa vseeno.

 

Če bo KAD teh 19 milijonov nakazal poleg 50 milijonov, ki jih tako ali tako že mora, potem bi na prvi pogled res lahko govorili o tem, da iz integralnega proračuna ne bo šlo nekaj, kar bi sicer šlo. Ampak na račun tega, da se bodo sredstva v KAD-u hitreje počrpala. Kar pomeni, da bomo pač svojim otrokom požrli še tisto, kar se je malce prihranilo in se sedaj hrani v KAD-u. Pa pustimo tukaj na strani vprašanje, kako smiselno se je hkrati zadolževati v tujini, hkrati pa imeti sredstva, katerih donos ne dosega obresti, ki jih plačujemo za zadolževanje. Če pa je tistih 19 milijonov že vsebovanih v rednih 50 milijonih, potem se bodo sredstva za regres res črpala zunaj proračuna, hkrati pa se bo povečal transfer iz proračuna v ZPIZ.

 

Skratka, kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

 

 

Študenti niso naložba, ampak molzna krava

 

In naj ta pregled zaključim s študenti. Na kratko, ker se bom temu delu podrobneje posvetil kdaj drugič. Da 10 odstotkov odhodkovnih ukrepov obesiš študentom, hkrati pa se imaš za socialno usmerjeno vlado, je skregano z zdravo pametjo. Študenti te bitke praktično ne morejo izgubiti, zato mora biti vsaka vlada pri direktnem mahanju z rdečo krpo pred študenti izjemno previdna. Študenti imajo precej več časa kot kdorkoli drug in na protestih lahko vztrajajo praktično neskončno dolgo. Večini namreč delo še vedno ne predstavlja glavnega vira dohodka. Ljudje so jim tipično naklonjeni, saj jih starejši dojemajo bodisi kot svoje otroke bodisi se nostalgično spominjajo svojih študentskih dni (in neumnosti, ki smo jih takrat počeli). Prisotne pa je tudi dovolj inteligence za razumno argumentacijo zahtev in dovolj mladostne zaletavosti, da argumentacije nasprotne strani ne sprejmeš.

 

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Morda bo že ta točka med varčevalnimi ukrepi zadoščala, da nobena točka več ne bo pomembna. Ker bo celoten spisek skupaj z vlado odšel v pozabo.

 

P.S.: Zakaj se uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo šteje med ukrepe na odhodkovni strani in ne med ukrepe na prihodkovni strani? Morda zato, da bo izgledalo, kot da se je več delalo na odhodkih kot na prihodkih?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169