Komentar

Pregled idej vladnega varčevanja

Poglejmo glavne ukrepe na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2015 po zadnjih idejah naše vlade. Največ si vlada obeta privarčevati pri stroških dela v javnem sektorju. 235 milijonov.

30.10.2014 23:13
Piše: Marko Pavlišič

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Foto: www.bmag.com

Popolnoma nobeno presenečenje ne bo, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač.

 

Kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

Pogajalski cilj prejšnje vlade je bil višji. Za 350 milijonov se je nadejal izpogajati takratni minister Virant, vendar se je Cerar že na osnovi javnomnenjskih raziskav čutil poklicanega, da poseže vmes in pogajanja prestavi na čas po formiranju nove vlade. “Molk je zlato,” pravi stara ljudska modrost. Razliko pa se je Cerarjeva vlada namenila poiskati pri študentih in občinah. Ampak vrnimo se najprej k plačam.

 

Ni napredovanj, ni redne delovne uspešnosti, znižana vrednost regresa in tako dalje. Sami linearni ukrepi, ki več ali manj enako udarijo vse. Namesto da bi razlikovali med tistimi, ki svoje delo opravljajo dobro in tistimi, ki le hodijo v službo, se bo uravnilovka še povečala. Na ta način se bo seveda linearno tudi zmanjšala motivacija zaposlenih.

 

 

Šefi bi morali začeti opravljati svoje delo

 

Po več kot petih letih krize, bi počasi že lahko bili zreli za resnejši pristop k tej problematiki. Dejstvo namreč je, da imamo predrago državo in da si takšnega javnega sektorja enostavno ne moremo več privoščiti. Ampak namesto pristopa z valjarjem po stadionski travi, ki vse enako potlači, je potreben vrtnarski pristop. Nekatere rožice je potrebno zaliti, druge presaditi in plevel populiti. In to je potrebno tako na mikro ravni, med posameznimi zaposlenimi, kot tudi med posameznimi organi in sektorji. Pa to ne pomeni zgolj odpuščanja ljudi, pomeni tudi razmislek, katere javne storitve res še potrebujemo, katere agencije in postopki pa so namenjeni zgolj sami sebi in sodijo med plevel.

 

Prepričan sem, da bi velika večina javnih uslužbencev toplo pozdravila takšen pristop, saj gredo tudi njim samim na živce nesposobni posamezniki, ki so se tipično zaposlili po politični liniji, morda takrat celo kaj počeli, ob menjavi šefov pa nekako ostali ob strani, vendar s polno plačo. In ne samo, da sedaj ne opravijo dela, primernega plačilu, ampak celo ovirajo tiste, ki delajo. Ali je takšnih 5 ali 15 odstotkov, je težko oceniti. Vendar za takšen pristop bi morali šefi dejansko začeti opravljati svoje delo. Začenši s tistimi na najvišjih položajih.

 

Vendar ni vsa krivda na šefih. Pri tem ne smemo spregledati niti sindikatov, katerih moč je neposredno povezana s številom članov. In več kot bi jih odpustili, manj članov bi sindikatom ostalo. Še posebej zato, ker tisti, ki res dobro opravljajo svoje delo, precej manj potrebujejo sindikalno varstvo kot tisti, ki sami pri sebi vedo, da bi bilo najbolj pošteno, da bi bili odpuščeni. Ampak takšni so za sindikate najboljši člani. Zato ne bo popolnoma nobeno presenečenje, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko enak učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač. Sindikatom je pač v interesu, da izgubijo čim manj članov.

 

Vendar je dejstvo, da je edino pravo krčenje javnega sektorja preko zmanjšanja števila zaposlenih, ker to za sabo potegne tudi stroške, povezane z delovnim mestom- računalnik, miza, licence, elektrika, prostor, .... 

 

Dejstvo je, da se je v državni upravi, se pravi v ožjem javnem sektorju, število zaposlenih znižalo. Počasi in postopoma, vendar smo z leti prišli do več kot 10-odstotnega znižanja. Žal pa smo hkrati v širšem javnem sektorju za precej več povečali število zaposlenih. Neto učinek je torej negativen. Znova nam je uspel svetovni unikum. Število zaposlenih smo zmanjšali tako, da smo ga povečali.

 

 

Centralizacija javnih naročil ne gre čez noč

 

Da nameravajo s centralizacijo javnih naročil in najširšo uporabo modula e-obratne dražbe prihraniti več kot 80 milijonov evrov, se ne bere ravno realno. Še posebej, ker uvajanje takšnih sprememb zahteva svoj čas. Prepričati nekoga, da bo začel delati drugače, kot dela že 10 let, je pač težavno in ob tem ne smemo zanemariti še omenjenega v prejšnjih odstavkih, kjer smo ugotovili, da dobrih uslužbencev ne bo mogoče z ničemer motivirati. Morda se bo navedene prihranke uspelo realizirati, vendar ne v prvem letu.

 

 

Odhodek je lahko tudi prihranek

 

Erjavčevih izpogajanih 40 milijonov evrov za regres upokojencem bi vsak razumen človek označil kot dodaten proračunski odhodek. Pa vendarle jih je uspelo vladi zapisati kot ukrepe na prihodkovni strani državnega proračuna. In to v celotnem znesku 40 milijonov, čeprav potem v opombah piše, da jih bo 19 zagotovil KAD. Zadeva je zelo nedefinirana, zato jo je težko komentirati, pa vseeno.

 

Če bo KAD teh 19 milijonov nakazal poleg 50 milijonov, ki jih tako ali tako že mora, potem bi na prvi pogled res lahko govorili o tem, da iz integralnega proračuna ne bo šlo nekaj, kar bi sicer šlo. Ampak na račun tega, da se bodo sredstva v KAD-u hitreje počrpala. Kar pomeni, da bomo pač svojim otrokom požrli še tisto, kar se je malce prihranilo in se sedaj hrani v KAD-u. Pa pustimo tukaj na strani vprašanje, kako smiselno se je hkrati zadolževati v tujini, hkrati pa imeti sredstva, katerih donos ne dosega obresti, ki jih plačujemo za zadolževanje. Če pa je tistih 19 milijonov že vsebovanih v rednih 50 milijonih, potem se bodo sredstva za regres res črpala zunaj proračuna, hkrati pa se bo povečal transfer iz proračuna v ZPIZ.

 

Skratka, kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

 

 

Študenti niso naložba, ampak molzna krava

 

In naj ta pregled zaključim s študenti. Na kratko, ker se bom temu delu podrobneje posvetil kdaj drugič. Da 10 odstotkov odhodkovnih ukrepov obesiš študentom, hkrati pa se imaš za socialno usmerjeno vlado, je skregano z zdravo pametjo. Študenti te bitke praktično ne morejo izgubiti, zato mora biti vsaka vlada pri direktnem mahanju z rdečo krpo pred študenti izjemno previdna. Študenti imajo precej več časa kot kdorkoli drug in na protestih lahko vztrajajo praktično neskončno dolgo. Večini namreč delo še vedno ne predstavlja glavnega vira dohodka. Ljudje so jim tipično naklonjeni, saj jih starejši dojemajo bodisi kot svoje otroke bodisi se nostalgično spominjajo svojih študentskih dni (in neumnosti, ki smo jih takrat počeli). Prisotne pa je tudi dovolj inteligence za razumno argumentacijo zahtev in dovolj mladostne zaletavosti, da argumentacije nasprotne strani ne sprejmeš.

 

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Morda bo že ta točka med varčevalnimi ukrepi zadoščala, da nobena točka več ne bo pomembna. Ker bo celoten spisek skupaj z vlado odšel v pozabo.

 

P.S.: Zakaj se uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo šteje med ukrepe na odhodkovni strani in ne med ukrepe na prihodkovni strani? Morda zato, da bo izgledalo, kot da se je več delalo na odhodkih kot na prihodkih?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803