Komentar

Pregled idej vladnega varčevanja

Poglejmo glavne ukrepe na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2015 po zadnjih idejah naše vlade. Največ si vlada obeta privarčevati pri stroških dela v javnem sektorju. 235 milijonov.

30.10.2014 23:13
Piše: Marko Pavlišič

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Foto: www.bmag.com

Popolnoma nobeno presenečenje ne bo, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač.

 

Kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

Pogajalski cilj prejšnje vlade je bil višji. Za 350 milijonov se je nadejal izpogajati takratni minister Virant, vendar se je Cerar že na osnovi javnomnenjskih raziskav čutil poklicanega, da poseže vmes in pogajanja prestavi na čas po formiranju nove vlade. “Molk je zlato,” pravi stara ljudska modrost. Razliko pa se je Cerarjeva vlada namenila poiskati pri študentih in občinah. Ampak vrnimo se najprej k plačam.

 

Ni napredovanj, ni redne delovne uspešnosti, znižana vrednost regresa in tako dalje. Sami linearni ukrepi, ki več ali manj enako udarijo vse. Namesto da bi razlikovali med tistimi, ki svoje delo opravljajo dobro in tistimi, ki le hodijo v službo, se bo uravnilovka še povečala. Na ta način se bo seveda linearno tudi zmanjšala motivacija zaposlenih.

 

 

Šefi bi morali začeti opravljati svoje delo

 

Po več kot petih letih krize, bi počasi že lahko bili zreli za resnejši pristop k tej problematiki. Dejstvo namreč je, da imamo predrago državo in da si takšnega javnega sektorja enostavno ne moremo več privoščiti. Ampak namesto pristopa z valjarjem po stadionski travi, ki vse enako potlači, je potreben vrtnarski pristop. Nekatere rožice je potrebno zaliti, druge presaditi in plevel populiti. In to je potrebno tako na mikro ravni, med posameznimi zaposlenimi, kot tudi med posameznimi organi in sektorji. Pa to ne pomeni zgolj odpuščanja ljudi, pomeni tudi razmislek, katere javne storitve res še potrebujemo, katere agencije in postopki pa so namenjeni zgolj sami sebi in sodijo med plevel.

 

Prepričan sem, da bi velika večina javnih uslužbencev toplo pozdravila takšen pristop, saj gredo tudi njim samim na živce nesposobni posamezniki, ki so se tipično zaposlili po politični liniji, morda takrat celo kaj počeli, ob menjavi šefov pa nekako ostali ob strani, vendar s polno plačo. In ne samo, da sedaj ne opravijo dela, primernega plačilu, ampak celo ovirajo tiste, ki delajo. Ali je takšnih 5 ali 15 odstotkov, je težko oceniti. Vendar za takšen pristop bi morali šefi dejansko začeti opravljati svoje delo. Začenši s tistimi na najvišjih položajih.

 

Vendar ni vsa krivda na šefih. Pri tem ne smemo spregledati niti sindikatov, katerih moč je neposredno povezana s številom članov. In več kot bi jih odpustili, manj članov bi sindikatom ostalo. Še posebej zato, ker tisti, ki res dobro opravljajo svoje delo, precej manj potrebujejo sindikalno varstvo kot tisti, ki sami pri sebi vedo, da bi bilo najbolj pošteno, da bi bili odpuščeni. Ampak takšni so za sindikate najboljši člani. Zato ne bo popolnoma nobeno presenečenje, če se bodo sindikati na vsak predlog krčenja javnega sektorja z odpuščanjem odzvali s predlogom, da lahko enak učinek dosežemo z linearnim znižanjem plač. Sindikatom je pač v interesu, da izgubijo čim manj članov.

 

Vendar je dejstvo, da je edino pravo krčenje javnega sektorja preko zmanjšanja števila zaposlenih, ker to za sabo potegne tudi stroške, povezane z delovnim mestom- računalnik, miza, licence, elektrika, prostor, .... 

 

Dejstvo je, da se je v državni upravi, se pravi v ožjem javnem sektorju, število zaposlenih znižalo. Počasi in postopoma, vendar smo z leti prišli do več kot 10-odstotnega znižanja. Žal pa smo hkrati v širšem javnem sektorju za precej več povečali število zaposlenih. Neto učinek je torej negativen. Znova nam je uspel svetovni unikum. Število zaposlenih smo zmanjšali tako, da smo ga povečali.

 

 

Centralizacija javnih naročil ne gre čez noč

 

Da nameravajo s centralizacijo javnih naročil in najširšo uporabo modula e-obratne dražbe prihraniti več kot 80 milijonov evrov, se ne bere ravno realno. Še posebej, ker uvajanje takšnih sprememb zahteva svoj čas. Prepričati nekoga, da bo začel delati drugače, kot dela že 10 let, je pač težavno in ob tem ne smemo zanemariti še omenjenega v prejšnjih odstavkih, kjer smo ugotovili, da dobrih uslužbencev ne bo mogoče z ničemer motivirati. Morda se bo navedene prihranke uspelo realizirati, vendar ne v prvem letu.

 

 

Odhodek je lahko tudi prihranek

 

Erjavčevih izpogajanih 40 milijonov evrov za regres upokojencem bi vsak razumen človek označil kot dodaten proračunski odhodek. Pa vendarle jih je uspelo vladi zapisati kot ukrepe na prihodkovni strani državnega proračuna. In to v celotnem znesku 40 milijonov, čeprav potem v opombah piše, da jih bo 19 zagotovil KAD. Zadeva je zelo nedefinirana, zato jo je težko komentirati, pa vseeno.

 

Če bo KAD teh 19 milijonov nakazal poleg 50 milijonov, ki jih tako ali tako že mora, potem bi na prvi pogled res lahko govorili o tem, da iz integralnega proračuna ne bo šlo nekaj, kar bi sicer šlo. Ampak na račun tega, da se bodo sredstva v KAD-u hitreje počrpala. Kar pomeni, da bomo pač svojim otrokom požrli še tisto, kar se je malce prihranilo in se sedaj hrani v KAD-u. Pa pustimo tukaj na strani vprašanje, kako smiselno se je hkrati zadolževati v tujini, hkrati pa imeti sredstva, katerih donos ne dosega obresti, ki jih plačujemo za zadolževanje. Če pa je tistih 19 milijonov že vsebovanih v rednih 50 milijonih, potem se bodo sredstva za regres res črpala zunaj proračuna, hkrati pa se bo povečal transfer iz proračuna v ZPIZ.

 

Skratka, kakorkoli obrnemo, ta postavka med ukrepi na odhodkovni strani proračuna ni nič drugega kot slaba šala, oziroma še slabše, je direktno zajebavanje.

 

 

Študenti niso naložba, ampak molzna krava

 

In naj ta pregled zaključim s študenti. Na kratko, ker se bom temu delu podrobneje posvetil kdaj drugič. Da 10 odstotkov odhodkovnih ukrepov obesiš študentom, hkrati pa se imaš za socialno usmerjeno vlado, je skregano z zdravo pametjo. Študenti te bitke praktično ne morejo izgubiti, zato mora biti vsaka vlada pri direktnem mahanju z rdečo krpo pred študenti izjemno previdna. Študenti imajo precej več časa kot kdorkoli drug in na protestih lahko vztrajajo praktično neskončno dolgo. Večini namreč delo še vedno ne predstavlja glavnega vira dohodka. Ljudje so jim tipično naklonjeni, saj jih starejši dojemajo bodisi kot svoje otroke bodisi se nostalgično spominjajo svojih študentskih dni (in neumnosti, ki smo jih takrat počeli). Prisotne pa je tudi dovolj inteligence za razumno argumentacijo zahtev in dovolj mladostne zaletavosti, da argumentacije nasprotne strani ne sprejmeš.

 

Nekoč sem prebral, da je še vsaka vlada, ki je na ulico pognala študente, padla. Morda bo že ta točka med varčevalnimi ukrepi zadoščala, da nobena točka več ne bo pomembna. Ker bo celoten spisek skupaj z vlado odšel v pozabo.

 

P.S.: Zakaj se uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo šteje med ukrepe na odhodkovni strani in ne med ukrepe na prihodkovni strani? Morda zato, da bo izgledalo, kot da se je več delalo na odhodkih kot na prihodkih?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885