Komentar

Če v Ukrajini poči atomska, bomo Slovenci nasrkali: naša zaklonišča zadostujejo komaj za 17 % prebivalstva!

Evropa se resno sooča z jedrsko grožnjo, iz dostopnih podatkov pa ni mogoče sklepati, da se Slovenija resno pripravlja na takšen spopad, ki bi prizadel tudi naš teritorij. To me spominja na čas pred epidemijo kovida v februarju 2020, ko smo nekateri opozarjali, da se bliža epidemija, pa so nas mirili, še bolj pa so mirili prebivalstvo, namesto da bi se pripravili na soočenje z epidemijo. In ko je ta kmalu neusmiljeno prišla, je imela večje posledice, kot če bi bilo nanjo pripravljeni. Takrat je vlado vodil Marjan Šarec. Danes je ta gospod obrambno minister. Če kdo misli, da bo lahko dobil zaščitna sredstva, ki bi nas vsaj delno ščitila pred radioaktivnim oblakom, tedaj ko jih bo potreboval, naj mi verjame, da se bo ponovila zgodba z zaščitno opremo proti covidu leta 2020 ...

02.10.2022 21:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   vojna   jedrsko orožje   Putin   Ukrajina   Nemčija   ZDA   Švedska   Slovenija   zaklonišča   kovid   Marjan Šarec   Darko But

Fotomontaža: portal+

Po zadnjih podatkih imamo v Sloveniji v zakloniščih prostora le za 17% prebivalcev. Preko 90 občin sploh nima niti enega zaklonišča. Po oceni pa je uporabnih zaklonišč v Sloveniji le 10% od obstoječih. Situacija ni dobra.

Spopad Rusije in Ukrajine je v tem trenutku v Evropi izjemno pomemben konflikt, ki večplastno vpliva tudi na javno zdravje, ki je moje področje dela. Z javno-zdravstvenega vidika je vojna dizaster za ljudi, družbo in okolje ter tudi vsa živa bitja. Pomembno zniža življenjski standard, uničuje bivalno okolje in povečuje število obolenj in  predčasnih smrti. V predvojnem obdobju in tudi v času vojne in po vojni je javno zdravje zelo aktivno, saj skuša zagotoviti najboljše pogoje, kot se jih le da, v izrazito slabih razmerah. Zdravstveni sistem se skrči na osnovno zdravstveno pomoč. 

 

V času, v katerem živimo, se znova močno rožlja z orožjem v naši neposredni bližini; samo ena država nas loči od vojnega območja. Iz vojnih območij imamo vse več beguncev, ki so pomembno področje delovanja javnega zdravja. Iz tega rožljanja z orožjem in grožnjami Slovenija nikakor ni in ne bo izločena, čeravno imam včasih občutek, da o tem pri nas niti ne razmišljamo veliko. Mislimo, da smo daleč od vsega tega in da se kaj takega pri nas pač ne more zgoditi in da se še naprej lahko gremo nemoteno svoje politične igrice v peskovniku.

 

Dejansko pa je očitno vojna že tu, nanjo smo se, če sodim po zapisu v Mladini, že navadili kot na nekaj, kar poteka daleč od oči in kar čutimo predvsem zaradi motenj v gospodarstvu. Te vojne ne čutimo tudi zato, ker je ne vidimo: ne vidimo ranjenih, ne vidimo mrtvih, ne vidimo spopadov, ne vidimo niti radarskih slik, kakršnih smo bili vajeni iz vojne v Afganistanu in Iraku. In pravo vprašanje je, ali je vojno v Ukrajini še mogoče ustaviti. Ali je mogoče identificirati glavna nakopičena nasprotja in se pogovarjati o njih z drugo stranjo? Tako je v tedniku Mladina razmišljal njen urednik Gregor Repovž. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je ob odprtju plinovoda iz Grčije v Bolgarijo odkrito priznala, da smo v energetski vojni.

 

Ob tem se velikokrat v javnosti uporablja besedna zveza tretja svetovna vojna. Eni pravijo, da smo že v tem obdobju, večina pa se trudi na vse načine, da nikoli ne bi prišli v to obdobje. Osebno sem proti vojnam, kot zdravnik in humanist nikakor ne morem razumeti in sprejemati nasilja med ljudmi, ki se lahko konča z ubijanjem. Toda to moje osebno humanistično prepričanje ne pomaga dosti, da bi lahko preprečili spopade. Spopadi so tu in z njimi se mora Slovenija resno soočiti. Predvsem pa moramo našemu prebivalstvu zagotoviti, da bo lažje preživelo to obdobje, ki nikoli ni lahko.

 

Bivši ruski predsednik Dmitrij Medvedjev (2008–2012) je pred časom izrazil pomembno misel, da po sprejemu severnih držav v NATO ne more biti več govora nejedrskem statusu Baltika. Poudaril je, da je potrebno vzpostaviti novo ravnovesje. S tem je nakazal, da bodo Rusi tudi v to območje (Kaliningrad) namestili jedrsko orožje. Danes je Medvedjev namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta. 

 

Ruska državna televizija je predvajala več groženj poslanca dume z jedrskimi napadi na Veliko Britanijo in Nemčijo. Povedal je, da lahko britansko otočje z jedrskim orožjem v treh minutah spremenijo v marsovsko puščavo. 

 

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred desetimi dnevi napovedal in realiziral delno mobilizacijo in ob tem posvaril, da bo za obrambo svojega ozemlja Rusija uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar je v svetu ponovno okrepilo strah pred morebitno uporabo jedrskega orožja.

 

Februarja 2022, ob začetku invazije na Ukrajino, je Putin odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti ruskih odvračalnih jedrskih sil. Nedavno je zatrdil, da je Moskva za zaščito svoje ozemeljske celovitosti pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi: "Zagotovo bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da zavarujemo Rusijo in ruski narod. To ni blef." Ameriški vojaški načrtovalci predvidevajo, vsaj teoretično, možnost "omejene jedrske vojne". Obrambna ministrica Christine Lambrecht je napovedala, da bo Nemčija zamenjala nekaj svojih zastarelih bombnikov tornado z ameriškimi bojnimi letali F-35, ki lahko nosijo jedrsko orožje - pomembno sporočilo.

 

Tomi Huhtanen iz  Centra Wilfrieda Martensa v Bruslju meni, da medtem ko Rusija trpi hude neuspehe in Ukrajina nadaljuje protiofenzivo, se skrbi glede naslednje poteze ruskega predsednika Vladimirja Putina nadaljujejo. Tudi morebitna uporaba jedrskega orožja ni povsem izključena.

 

 

Očitno obstaja realna možnost uporabe atomskega orožja v sedanjem spopadu med Rusijo in Ukrajino, komaj okoli 800 kilometrov stran od Slovenije, kar od nas zahteva resen odnos do te nevarnosti.

 

 

Imamo pa še tveganje jedrske katastrofe v nuklearki v Zaporožju. Lahko se zgodi nesreča že zelo hitro in tedaj bi radioaktiven oblak dosegel tudi nas. Na novinarski konferenci se je Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, skliceval na večkrat ponovljene grožnje Moskve, da bo za obrambo svojega ozemlja uporabila tudi jedrsko orožje. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je zapisal, da bi Rusija morala po umiku iz Limana sprejeti bolj drastične ukrepe, vključno z razglasitvijo vojnega stanja na mejnih območjih in uporabo jedrskega orožja.

 

 

***

 

Sam se spominjam načrtnega izobraževanja v osnovni in srednji šoli ter na fakulteti o vojnih nevarnostih in kako se v takih primerih zaščititi. Spominjam se tudi vojaškega urjenja v času študentskih dni na Pokljuki, ko so nas celo dopoldne urili, kaj je potrebno narediti v času nuklearne eksplozije. Najbolj imam v spominu, da se je poveljnik kar naenkrat zadrl, atomski sa leva!, in mi smo morali vsi naenkrat popadati v jarek na desni strani poti in obratno.

 

Po poldnevnem urjenju smo se končno vsi premočeni in blatni pravočasno umaknili v pravi jarek. Potem se spominjam nesreče v Černobilu, ko smo čez noč izvedeli, da imamo povišano radioaktivnost. Tedaj smo tudi spoznali, da v tistem kratkem času, ko se to zgodi, nimamo drugega ukrepa, kot da se umaknemo v notranjost hiš in upamo, da bomo dobili čim manj radioaktivnega zraka. Brez predhodnih priprav je to edina možnost. Maske so pošle čez noč in situacija je bila zelo resna. Pomembno pa si je tudi ogledati, kako se je ta radioaktiven oblak širil po Evropi.

 

Kar koli bi se oziroma se bo dogajalo v Ukrajini, je treba vedeti, da radioaktivnemu oblaku tudi v Sloveniji ne bomo mogli uiti. Ne morem pozabiti triletnih izobraževanj v Poljčah s področja civilne zaščite in soočenja s realnostjo vojne v času osamosvajanja v štabu Civilne zaščite, kjer sem dodobra spoznal, kaj je vojna in kako nemočen si lahko tedaj kljub vsemu znanju, če ni opreme in si obkoljen s sovražnikom.

 

Pod roke mi je prišlo spletno navodilo švedske vlade ljudem, kako naj se pripravijo na izredne razmere, posodobljeno aprila letos. Tudi ZDA so navodila ljudem izdali v obliki zloženke in na spletu že leta 2018. Samo tretjina Angležev je že premišljevala, kaj narediti v primeru nuklearnega napada. Slovenci nimamo podobnega dokumenta, kot ga imajo Švedi. Imeli smo jih v preteklosti, sedaj pa jih nimamo. 

 

Jedrski napad na največja nemška mesta bi takoj ubil na stotisoče ljudi, kažejo podatki iz študije Greenpeacea, ki jih je delila tiskovna agencija DPA. Na desettisoče drugih bi pestile dolgotrajne bolezni, med njimi tudi rak. Ameriški predsednik Joe Biden pa je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijo CBS Putinu sporočil, naj "nikar, nikar, nikar" ne uporabi jedrskega orožja.

 

"Putinove grožnje o napadih z jedrskim orožjem moramo obravnavati resno," je bil o prihodnosti jasen Josep Borrell. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko meni, da smo se znašli v nevarnem trenutku. Bivša nemška voditeljica Angela Merkel je danes poudarila, da moramo Putina jemati resno.

 

 

***

 

Ob vsem, kar se dogaja v svetu, iz dostopnih podatkov ni mogoče sklepati, da se Slovenija resno pripravlja na spopad, ki bi se lahko razširil tudi na ozemlju EU in bi vključeval tudi naš teritorij. Vse to me spominja na čas pred epidemijo kovida v februarju 2020, ko smo nekateri opozarjali, da se bliža epidemija, pa so nas mirili, še bolj pa so mirili prebivalstvo, namesto da bi se pripravili na soočenje z epidemijo. In ko je ta kmalu neusmiljeno prišla, je imela večje posledice, kot če bi bilo nanjo pripravljeni. Takrat je vlado vodil Marjan Šarec, ki je danes obrambni minister. Če kdo misli, da bo lahko dobil zaščitna sredstva, ki bi nas vsaj delno ščitila pred radioaktivnim oblakom, tedaj ko jih bomo potrebovali, bo popolnoma isto, kot se mu je zgodilo z zaščitno opremo proti covidu leta 2020. Ne bomo je dobili. 

 

Drug velik problem sta na morebitni jedrski spopad popolnoma nepripravljeno prebivalstvo in tudi infrastruktura - vključno z zdravstvom, ki je v tem primeru pomembna, zanjo pa je prav tako odgovoren minister za obrambo Šarec in še nekaj ministrov, ki očitno spijo. O jedrskih grožnjah se ne govori v parlamentu in tudi ne v javnosti, kjer so predvsem prisotna poročila s fronte, ne pa to, kako naj se pripravljamo na morebitno radiaktivno sevanje, ki ga med vrsticami obljublja Putin. Ali je vlada že obravnavala to problematiko in naložila izvedbo ukrepov ministrstvom in službam v doglednem času (to je: takoj)? Upam, da je. Če pa ni, ostanem brez komentarja in se lahko vrnemo v februar 2020 in ugotovimo, da se nismo nič naučili.

 

Novinarji kot da živijo nekje drugje in ne v Sloveniji; ne sprašujejo ničesar, ne odpirajo teh pomembnih vprašanj. Namesto priprav se pri nas prepiramo o tem, ali bi kupili vojaška vozila ali odpovedali pogodbo ...

 

Imam resno vprašanje za obrambnega ministra, ki se v tem trenutku očitno ukvarja z napačnimi ukrepi: Kdaj se boste zbudili, gospod minister, in začeli z aktivnostmi kot jih izvajajo druge članice EU?

 

Kjerkoli bo prišlo do jedrskega napada, se njegovim posledicam ne bomo mogli izogniti tudi v širšem okolju delovanja vojnih aktivnosti, kajti oblaki bodo zanesli radioaktivnost na koncu po celem svetu, preko vseh meja. V tem trenutku bi bilo najbolj pomembno, da naučimo prebivalstvo, kako naj se obnaša tedaj, ko bo počilo, da bomo imeli čim manjšo škodo zaradi atomskih vojaških aktivnosti in da bodo ljudje pripravljeni tako materialno kot psihološko na to, kar se lahko zgodi. Potrebno je zagotoviti zaloge hrane, vode, goriva, zaščitne opreme in pripraviti zaklonišča. Nič od tega se ne dogaja, vsaj jaz o tem ne vem niti nisem zasledil v medijih. Kot déjà vu kovida leta 2020: počasi, z velikim upanjem, da do tega ne bo prišlo, s podcenjevanjem nevarnosti in praznimi skladišči. Kot da filmi o ruševinah v Ukrajini niso dovolj, kot da aktivnosti drugih članic unije niso dovolj jasno opozorilo, da se Slovenija na tem področju končno premakne.  

 

Nemčija že nekaj časa načrtuje povečanje števila javnih zaklonišč, kot jih ima, prav tako pa polnijo blagovne rezerve za primer vojne na njihovem ozemlju. To je objavila federalna ministrica za notranje zadeve Nancy Faeser. Pojasnila je, da vlada pripravlja nove načrte, izboljšuje podzemna parkirišča, postaje podzemne železnice in kleti in jih spreminja v zaklonišča. Ministrica je še napovedala, da si bo država prizadevala za polnjenje kriznih zalog, ki vključujejo medicinsko opremo, zaščitna oblačila, maske in zdravila. Nemški kancler Olaf Scholz je že aprila letos napovedal, da bo povečal obrambna sredstva in za vojsko namenil 100 milijard evrov.

 

 

Po zadnjih podatkih imamo v Sloveniji v zakloniščih prostora le za 17% prebivalcev. Preko 90 občin sploh nima niti enega zaklonišča. Po oceni pa je uporabnih zaklonišč v Sloveniji le 10% od obstoječih. Situacija ni dobra.

 

Bil sem tudi mobiliziran v enote civilne zaščite v času osamosvojitvene vojne in tedaj smo zaradi blokad cest in železnice na Obali imeli velike težave s preskrbo, še posebej z zdravili. Verjemite mi, ko zapojejo sirene, se svet obrne na glavo in ravno tako prioritete prebivalstva. In če se nisi predhodno pripravil, nimaš kaj vzeti v roke.

 

Minister Šarec, čim prej se premaknite z mrtve točke in ne dovolite, da se vam ponovi zgodba s covidom iz leta 2020, ko ste pobegnili z vlade. Zato me ponovno resno skrbi, da tudi zdaj ne boste pravočasno ukrepali in da takrat, ko bomo morda v stiski, ne bomo imeli kaj vzeti v roke. Ne bi se zgodilo prvič, ampak enkrat moramo te zgodbe končati, gospod minister. Čas je, da se zbudite. Skrbi me, da šele po štirih mesecih ukrepate na področju obvladovanja izrednih razmer z zamenjavo odgovornih ljudi.

 

Bojim se tudi zato, ker ste se kot minister s tako lahkoto odpovedali nakupu boxerjev, kar samo po sebi kaže, da ste verjetno slabo ocenili varnostno sliko. Z javno zdravstvenega vidika so priprave na naravne nesreče in na vojaška delovanja izrazito pomembna ter pomembno zmanjšajo škodo in žrtve, ki bi sicer brez preventivnih ukrepov bile bistveno višje. Teh priprav ni videti niti v medijih niti drugače, kar pomeni, da verjetno spet zaostajamo. Vidim, da ste se namenili menjati Darka Buta, pomislite, ali ga ne bi bilo potrebno menjati že za časa vaše vlade, saj je bil imenovan na to mesto že leta 2011.

 

Minister Šarec, vedno nekako zamujate. Imam občutek, da vedno tečete za vlakom, namesto da bi bili vsaj v prvem vagonu, če ne že v lokomotivi. Ne nasedajte svetovalcem kot ste v času kovida. Čas je, da se zbudite in ukrepate čim prej, preden bo prepozno in boste morali na kakšni preiskovalni parlamentarni skupini iskati izgovore, zakaj ni vse šlo tako, kot bi moralo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.288
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.374
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.409
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.347
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.322
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.290
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 652
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.918