Ko sem že mislil, da mi nekaj časa ne bo potrebno pisati o ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, je bil z njim v Sobotni prilogi časnika Delo objavljen intervju, na katerega pač moram odreagirati, pa čeprav nerad. Že trditev v naslovu, češ da nihče od ministrov za zdravje še ni delal tako hitro kot dela on, ne drži. Sploh pa to ni res, če vemo, kako so delali hitro in kvalitetno nekateri njegovi predhodniki. Samohvala, cena mala?

Intervju poskuša ministra naslikati kot uspešnega politika, ker gospod minister očitno potrebuje takšno samopromocijo, saj se vse bolj utaplja v političnem močvirju. Na srečo bralcev (in nesrečo ministra) je pogovor odlično opravila novinarka Brigite Ferlič Žgajnar, ki je Lordana mojstrsko izpraševala in ga iz vprašanja v vprašanje vse bolj razgaljala. Nemočni minister se je skušal nespretno izmikati vsem resnim vprašanjem izkušene novinarke; že uvodoma je, zaverovan v svoj prav, ponovil čisto vse napake, ki jih je naredil v celjskem primeru. Kljub temu, da so mu strokovnjaki jasno dokazali v medijih, da nima prav in da so njegove izjave in poteze napačne, Loredan še kar vztraja pri predčasnem kazenskem pregonu vodstva Splošne bolnišnice Celje, pa čeprav nima v rokah še niti enega rezultata strokovnega in upravnega nadzora. Nasprotno, notranji nadzor SB Celje velikokrat celo demantira njegove izjave. Ko mu novinarka jasno postavi vprašanje, zakaj je kazensko ovadil samo vodstvo celjske bolnišnice, ne pa tudi ZD Sevnica in DSO, je v odgovor podal povsem neutemeljeno opravičilo. Nnovinarka je imela prav: če je minister že kazensko ovadil vodstvo SB Celje, bi moral tudi vodstvi ZD Sevnica in DSO (pa tega ni naredil).

Ministru in njegovemu "adjutantu" Alešu Šabedru je bilo verjetno pomembno, da se rešita vodstva SB Celje (ne pa drugih), zato je Lordan tudi tako deloval in še vedno deluje: politično in brez upoštevanja stroke. Priznati ministrsko zmoto, ki se je sedaj priključila morebitni človeški in strokovni napaki, je preveč za ministra, ki je očitno na strani represije, kajti sprožil je kazenski pregon, čeprav dejansko še ni vedel, ali se je sploh zgodilo kaznivo dejanje. Paradoksalno je, da ministrova svobodnjaška stranka vedno in povsod obsoja represivne ukrepe predhodne vlade ... 

Glede reorganizacijskih postopkov na Ministrstvu za zdravje, ki jih gospod minister opisuje v intervjuju, imam veliko pomislekov. Trdi, da nimajo elektronskih sistemov vodenja podatkov, kar sploh ni res, kajti to imajo tam že od leta 2006, ko sem sam zapustil ministrstvo. Minister torej mora imeti tudi pregled podanih koncesij vsaj iz te baze. Očitno je bolj verjetno, da gospod Loredan še vedno ne ve, kako se vodi ministrstvo, zato mu tudi odhajajo ljudje. Kolikor poznam javno upravo, odhajajo običajno tisti, ki lahko gredo kam drugam, torej so kvalitetni in bi jih morali zadržati.

Minister tudi obljublja, da bo od sredine oktobra vse drugače, ampak pri njem smo se že navadili, da datumi niso ravno njegova največja ljubezen. Da ima ob tem še pogum, da se pohvali, češ da dela najhitrejše spremembe od vseh ministrov, je seveda neverjetno samovšečno.

To lahko Lordan trenutno počne le zato, ker so mu mediji še naklonjeni in mu zaupajo, zato ne preverjajo resničnost njegovih navedb in ne nadzorujejo njegovega dela. Kot primer naj navedem, da je minister obljubili, da bodo imeli pripravljene vse podatke o čakalnih vrstah že do prvega septembra. No, dober mesec kasneje jih še vedno - ni.

Ima pa minister prav, da je doslej še vsaka politična struja pripeljala svoje kadre na ministrstvo. Res je tudi, da jih toliko, kot jih bo pripeljala zdaj Lordanova stranka, ni pripeljal še nihče. Minister je simbol načelnosti; najprej kritizira svoje predhodnike zaradi zaposlovanja, potem pa preplavi ministrstvo s svojimi kadri. Brez kančka sramu.

Tisto, kar sem pri vseh ministrih pred Loredanom spoštoval, je bil njihov profesionalni bonton; da ni nihče diskreditiral zaposlenih na ministrstvu z obtožbo, da "niso vajeni veliko delati". Iz mojih izkušenj - in teh ni malo -, so ti ljudje zelo težko in veliko delali, zato je ministrova ocena zanje zelo žaljiva. To naredijo samo neuki managerji in ljudje, ki ne spoštujejo soljudi. Tu nekje vas najdem, gospod minister!

Očitno na Ministrstvu za zdravje samo minister lahko oceni, ali posamezniki delajo učinkovito. Le iz kje ministru znanje in sposobnost, da po upravnih strukturah ocenjuje, kdo dela dobro in kdo ne? Če bi to rekel za operacijsko dvorano, bi vas takoj podprl, takole kar na počez ocenjevati delo upravnih delavcev pa je vseeno preveč ...

Novinarka je ministru navrgla, da mu ljudje očitajo vzkipljivost, da ne posluša njihovih mnenj in da odločitve spreminja čez noč. Slednje vidimo tudi mi, zunanji opazovalci. A poglej ga zlomka, v tem odgovoru naredi gospod minister salto mortale in zdaj kar naenkrat začne hvaliti, kako dobro ekipo ima ... pa je samo nekaj stavkov nazaj te iste ljudi diskreditiral ... sedaj pa so najboljša ekipa (!?).

Pravite, gospod minister, da so reforme v zdravstvu možne le, če imata predsednik vlade in minister jasno vizijo in strategijo. Strinjam se, da to velja za politično reformo, minister za zdravje pa dela tudi organizacijsko reformo zdravstvenega sistema, zato ni dovolj, da se s premierjem ob kavi ali po telefonu meni, kako bosta spremenila sistem. Potrebno je angažirati domače in tuje znanje in vzpostaviti nova izhodišča, ki morajo biti predvsem strokovna, in ne politična, kajti sistem bo moral delovati tudi tedaj, ko Lordan ne bo več minister (in upam, da bom to kmalu tudi dočakal).

Lepo je, da se minister Danijel razume s predsednikom vlade Robertom, da sta prijatelja, toda to še zdaleč ni dovolj za solidno reformo v zdravstvu.

Pri reformi mora biti veliko več deležnikov, kar na žalost ministru nekako ne gre in ne gre v glavo. Gospod minister, ni pomembno, če ste podpredsednik vlade (razen za vaš ego, kajpak), predvsem morate biti dober organizator dela na strateškem nivoju. Toda kako bi le bili, če ste pa vse do sedaj delali dobesedno na operativnem nivoju, izkušnje na strateškem pa dobivate šele sedaj?

Vedno ista zgodba! Operativci vodijo strateške spremembe, kjer je jasno, da jih nikoli ne bodo izpeljali, ker jih po naravnih zakonitostih ne morejo. Že ministrova izjava, kako da delajo s sodelavci na ministrstvu cel dan do večera, jasno kaže, da nekaj ni prav v organizaciji dela. Ljudje vam bodo pregoreli in jih boste izgubili, minister!

Na vprašanje, kako shajate z različnimi interesnimi sferami, je minister odgovoril: "Iščem skupno pot, ki pa je v sklopu tega, kar se pogovarjava s predsednikom vlade in smo sklenili na vladi. Naša pot je jasna, kar dokazujemo tudi z dejanji."

Spoštovani minister, dajte, večkrat preberite to leporečje. Videli boste, da je vaše edino sporočilo to, da se odločate tako, kot ste dogovorjeni z predsednikom vlade, medtem ko je "iskanje skupne poti" v tem kontekstu le politična floskula.

Ko vas vpraša novinarka, kako vidite v naprej ZZZS, preprosto priznate, da ne veste in da čakate Strateški svet. Za ukinitev dodatnega zavarovanja, s čemer grozi stranka Levica, potrebujete 600 milijonov evrov, za dodatne plače v zdravstvu tudi verjetno preko 100 milijonov evrov, za pokritje izgube ZZZS še dodatnih 800 milijonov (ali več!), za reformo v zdravstvu malo več kot 200 milijonov, za realizacijo zakona o trajnostni oskrbi dodatnih vsaj 600 milijonov ...

Takole čez prst, za naslednje leto potrebujete več kot dve milijardi evrov dodatnih sredstev, kar je več kot 16 % proračuna Republike Slovenije - in to ob hudi ekonomski, energetski in gospodarski krizi. Dobro bi se bilo pogovoriti o tem z vašim prijateljem predsednikom vlade in ministrom za finance, pa četudi brez kave. Po mojem o tem s premierjem raje ne govorite, ker bi se pogovor hitro končal. Se motim?

Potem je na vrsti vaša priljubljena tema, odstopi ministra, ki zgledajo podobno kot obnašanje štiriletnika, ko ne dobi lučke in se začne metati po tleh. Če direktor UKC Ljubljana ne bi odstopil, bi to naredili vi, ker ne bi dobili svojega sladoleda. Temu se strokovno reče infantilno obnašanje. Zame vaš odstop že dolgo časa ni več tragedija, ampak se mi ob njem poraja veselje, zato komaj čakam, da to že naredite in nas nehate voditi po tveganem brezpotju zdravstva, ki postaja vse bolj nevarno za vse nas in tudi za predsednika vlade, ki še ni spregledal teh neznanih poti.

A nadaljevanju intervjuja spet vaš priljubljeni obrat, ko pozabite na grožnjo z odstopom in zatrdite, da ste obljubili gospodu predsedniku vlade, da boste vztrajali do konca. Zakaj potem tako radi grozite z odstopi? Bodite tiho in mož beseda - zdržite do konca in ne grozite z odstopi.

Še tale dikcija je pomembna: "Vsi si pravzaprav želijo sprememb, a ne verjamem, da so pripravljeni zapustiti cono udobja, da bi jih izpeljali." Ja kaj pa potem sploh še delate na Ministrstvu za zdravje, če niste prepričani v ljudi, da bodo izpeljali spremembe?! Če to drži, potem čimprej spokajte, ker z vami samo izgubljamo dragoceni čas. Do tedaj pa ne diskreditirajte več ljudi. Minister ne zaupa direktorjem zdravstvenih ustanov, saj jim na srečanju na Brdu ni dovolil zastavljati vprašanj (ker bi lahko priletelo tudi kakšno neprijetno, kajne?).

Kako si predstavljate reorganizacijo zdravstva, če ne zaupate vodilnim ljudem in jim ne dovolite vprašanj, ko se srečate z njimi? In med vrsticami poveste, da imate težave pridobiti podatke o čakalnih vrstah, potem pa pri drugem vprašanju trdite, da je stanje na področju čakalnih vrst še slabše, kot je bilo. Kako lahko to trdite, če pa imate težave s pridobitvijo podatkov? Na podlagi katerih podatkov lahko trdite to, če podatkov nimate?! In nenazadnje - ali nam ne obljubljate vseskozi, da boste ukinili čakalne vrste?

Strateški svet naj bi nastavil zdravstveno politiko za naslednjih 20 let, kar se dobro sliši, a je žal skregano z realnostjo. Ministrica Milojka Kolar Celarc je že naredila nekaj takega; ste si sploh prebrali njen načrt? Koliko predlogov in ukrepov ministra Janeza Poklukarja ste prevzeli za svoje? Skoraj nobenega, ste pa uspešno sesuli dobro delujoč sistem obvladovanja kovida. Načrtujete nekaj, kar se bo po dosedanjih izkušnjah z vašim odhodom z ministrstva preprosto ustavilo. Tako kot se je popolnoma pozabilo na Belo knjigo profesorja Dušana Kebra. In vse se bo začelo od začetka. Ali ste kot politik pripravljeni sprejeti izziv, da pripravite tak program, ki ga bodo podprle vse naslednje vlade? Če niste (in sestava vašega strateškega sveta nakazuje to), potem je vse, kar delate sedaj, čista izguba časa. In denarja, kajti nova ekipa, ki bo prišla na ministrstvo po vašem odhodu, bo vse začela od začetka, natančno tako, kot to delate zdaj vi.

Tole pa je vaša izjava tedna: "Ostajamo odprta družba, zavedamo se, da je kovid med nami in apeliramo na vse ljudi, da ostanemo zdravi." Kako pa naj ostanemo zdravi? Ali verjamete v čudeže?

***

Potem pa se je minuli teden zgodila še Tarča, ki jo je tokrat zelo dobro vodila Erika Žnidaršič. Minister je s svojimi stališči ostal sam. Imel je sicer svoj pogled in rešitve, a s je videlo, da so to dejansko rešitve vlade. Zelo težko bi ocenili, kaj sploh minister osebno misli in želi narediti. Neznani avtor je na tviterju takole pokomentiral:

"Loredan v Tarči deluje kot iz drugega planeta. Reforma zdravstva bo 2024. Cilj jim je skrajšanje čakalnih vrst do leta 20??. Ne pove pa kakšen način bodo skrajšali čakalne vrste. Deluje res nesposobno, blefersko."

Minister, ne bom napisal, da ne bom izpadel nekulturno, ampak dejstvo je, da imate premalo ... saj veste česa. Pričakovali bi, da imate kot minister svoje stališče do vseh problemov, tudi zdravniške stavke. Kje so vaše odločitve, minister, kaj vi mislite?

To nas zanima, ne pa to, kaj misli predsednik vlade, kaj misli vlada ... Lordan, vi ste naš minister za zdravje, vi! Prelaganje odločitev daleč v prihodnost, na 1.1.2024, so sanje, ki se lahko zelo hitro razblinijo, nas pa potisnejo v še globljo krizo. Zanima me, kaj boste vi - ne pa vlada - naredil danes za zdravstveni sistem v Sloveniji, da bo bolje za vse. Tega ni moč slišati od vas, ker vas takoj zanese na čakalne vrste, na operativni nivo, tam pa nič novega, čeprav ste obljubljali spremembe. Ljudje še vedno čakajo, gospa srednjih let je pred dnevi dobila prvi pregled za terapijo bolečine čez 900 dni.

Predstavnik zdravniškega sindikata Fides je zaključil, da bodo stavkali, ker ministru ne verjamejo. Dobili ste košarico od zdravstvene elite, ki vam ne verjame več. Brez te elite, združene v Fidesu, ni zdravstva. Spomnite se, s kakšno lahkoto ste izrazili nezaupanje do mene kot direktorja NIJZ ali do Jožeta Golobiča kot generalnega direktorja ljubljanskega Kliničnega centra ... in oba sva odšla.

Zdaj ste vi dobili košarico od Fidesa. Gospod minister, morda pa zdaj res diši po odhodu, tokrat po vašem, kajti prišel bo trenutek, ko se bo zbudil tudi premier, ki je očitno zadnji vaš zaupnik pri reševanju zdravstva, ki vam še verjame. Potem bo vaše ministrske zgodbe konec, zdravstveni delavci in pacienti bomo pa morali leta pospravljati za vami in trpeli negativne posledice vaše "reforme". Prišel bo nov minister, ki bo - verjeli ali ne - začel spet od začetka ... in tako naprej od ministra do ministra, od začetka do začetka in nikoli do konca ...