Med srečanjem predsednic in predsednikov štirih držav, članic Višegrajske skupine v Bratislavi, je češki predsednik Miloš Zeman nekoliko presenetil s predlogom, da bi v skupino povabili še Slovenijo kot peto članico. Sestanek v slovaški prestolnici, na katerem so bili poleg gostiteljice navzoči še predsednika Češke in Poljske ter madžarska predsednica, je bil sicer v prvi vrsti posvečen energetski varnosti in inflaciji, pomemben del pa je bila tudi razprava o morebitni širitvi skupine z novimi članicami.
Višegrajska skupina (V4), ki vključuje Češko, Slovaško, Poljsko in Madžarsko, je bila ena prvih in doslej tudi najbolj prepoznavnih političnih povezav držav Srednje Evrope, nad katerimi je skoraj petdeset let ležala težka pokrovka Sovjetske zveze. Še pred vstopom v Evropsko unijo leta 2004 je srednjeevropska četverica predstavljala nekakšno vmesno postajo med postkomunizmom in zahodnoevropskimi demokracijami. Toda slovenska vladajoča politika nad članstvom v V4 nikoli ni bila posebej navdušena, nekdanji premier Janez Drnovšek pa je včlanitivi celo izrecno nasprotoval. Slovenija, ki je v začetku devetdesetih let prejšjega stoletja veljala za najrazvitejšo državo nekdanjega vzhodnega bloka, kamor so de facto prištevali tudi Jugoslavijo, je namreč nad višegrajsko četverico vihala nos, češ da so to gospodarsko slabše razvite države, s katerimi nimamo dosti skupnega.
Toda v naslednjem desetletju in pol so se razmere precej spremenile. Višegrajske države so gospodarsko izjemno napredovale in razen očitkov, ki so iz Bruslja leteli na Poljsko in predvsem Madžarsko zaradi njune konservativne politične usmeritve, ni bilo slišati nobenih kritik na račun četverice.
Srečanje predsednikov V4 v Bratislavi je bilo prvo po 24. februarju letos, ko je Rusija izvedla invazijo na Ukrajino. Višegrajske države, posebej še Poljska, so od prvega dne vojne izjemno dejavno vključene v pomoč napadeni državi in v skrb za begunce. Da so zgodovinsko tesno povezane z Ukrajino, zlasti njenim zahodnim delom, prav tako ni skrivnost. Rusov v Srednji Evropi že od leta 1945, ko so postali okupatorji, namreč ne marajo. Izjema je morda Madžarska, pa še to le zaradi povsem sprecifičnih ekonomskih in političnih interesov vladajoče elite, zbrane okoli premierja Viktorja Orbana. Prav izrazito proruska politika Madžarske je tudi glavni razlog, da se je enotnost V4 v zadnjih mesecih nekoliko razrahljala, občutno so se ohladili odnosi med Budimpešto in Varšavo.
"Višegrad je dokazal svojo vlogo v preprečevanju uvedbe t.i. kvote za razdeljevanje nezakonitih migrantov med različne evropske države", je na sestanku poudaril češki predsednik Miloš Zeman, ki je bil tudi tisti, iz čigar ust je prišel stavek, da Slovenija spada v Višegrajsko skupino.
Razlogov za takšno odkrito snubljenje Slovenije, kjer je trenutno na oblasti levosredinska koalicija, v kateri posebnega navdušenja nad idejo vstopa v V4 doslej sicer ni bilo zaznati, je lahko več, vsekakor pa je Zeman govoril preračunljivo. Vstop Slovenije bi namreč grupacijo povečal na 5 držav, kar pomeni, da bi imela "liberalna" stran zagotovljeno krepko večino. Tarča povečanja članstva s Slovenijo je bržkone Madžarska, ki s svojo prorusko politiko spravlja ob živce vse, tudi ostale članice V4. Če bi vlada v Ljubljani pokazala interes za vstop, bi to pomenilo, da bi lahko tudi v Srednji Evropi osamili Orbana.
Doslej je v Sloveniji za glavnega podpornika članstva v Višegrajski skupini veljal Janez Janša. Ali njegov premierski naslednik Robert Golob premore dovolj strateškega razmisleka, da mu bo ta privilegij zdaj elegantno izpulil iz rok in se proslavil tudi kot premier, ki je državo pripeljal v Višegrajsko četverico?