Sodobna ekonomija je že brez izrednih dogodkov podvržena špekulacijam, ki jih poganjata informacijska tehnologija in globalizacija. Mediji in z njimi povezani politiki, ki večinoma sledijo logiki porumenelega poročanja, so v bistvu glavni del problema. Sama histerija, napihovanje brez iskrene želje po razkritju dejanskega stanja. "Normalni človek", karkoli to že pomeni, je obsojen na to, da sledi tej histeriji in se prilagaja po človeško, v osnovi živalsko: brani svoj položaj na podlagi dosegljivih informacij. Odgovorna politika pa mora stvari postaviti na svoje mesto. Ker tega ni, se problemi histerično potencirajo.
Ukrajina, "nori" Putin, zarote NATO pakta, nuklearno orožje, energetska kriza, pomanjkanje plina, pšenice, elektrike, premoga, sabotaže Severnega toka, balistične rakete Severne Koreje ... Naslovi, ki polnijo svetovne in domače medije. Tekmovanje, interpretacije med političnimi opcijami še potencirajo probleme. Namesto rešitev iščejo način diskreditiranja političnega nasprotnika: kdo je bolj kriv, ne glede na stroške in posledice za državljane.
Vojna v Ukrajini je spremenila marsikaj, ampak izgovarjanje na "ukrajinsko inflacijo" za vsako malenkost je potrebno prekiniti. Parkirnine v določenih krajih ne morejo biti višje za 200 % zaradi krize v Ukrajini, kakiji v Strunjanu tudi ne, črna redkev Sparu, Mercatorju tudi ne; govorim o simboličnih primerih, ki jih je ogromno. Vladni - in tudi EU politiki - predstavniki s celotno politiko vred, pozicijsko in opozicijsko, bi morali biti temelj resne, pomirjujoče komunikacije. Cenovni, shizofreni sledilnik na portalu Naša super hrana, ki naj bi v osnovi promoviral lokalno pridelavo, pri tem ne pomaga veliko, je vir novih špekulacij in dvomov v strokovnost tistih, ki takšne projekte izvajajo.
Inflacijo poleg realnih razlogov poganja rumena, poblaznela politika, ki straši ljudi. Če kdaj, je sedaj potrebna umirjena drža brez napihovanja problemov. Nekredibilna, plehka, za vse mogoče ideje dovzetna politika je čudovit poligon za špekulante in ekstra dobičke, ki se ustvarjajo na plečih ljudi, večinoma srednjega in nižjega sloja, ki nekritično sledijo uradnim informacijam in prevladujočim medijem. Kaj drugega jim tudi ne ostane, saj ob skrbi za preživetje družine težko analizirajo resničnost vseh serviranih informacij.
Če imamo (razen v ob remontu NEK, ki poteka do konca oktobra) po uradnih podatkih Ministrstva za infrastrukturo samozadostnost oskrbe z električno energijo celo do 95 %, je treba jasno povedati, da pri elektriki problema ni. Treba je umiriti ljudi. Ne pa, da energetski minister grozi z zapiranjem žičnic im pri tem ne razume, da brez žičnic ni hotelov, ni gostinstva, ni celotnih turističnih destinacij. Ob vsem denarju, ki gre za PR, so take informacijske akrobacije smešne, predvsem pa škodljive. Pa ne za trenutne vladajoče, ki bodo prej ali slej odšli, ampak za slovensko gospodarstvo, celotno družbo dolgoročno.
Kakšen jasen podatek, kje so glavne točke porabe energije, bi bil tudi dobrodošel. Ljudje so racionalni, znajo varčevati. Ad hoc najave o ukinitvi novoletnih okrasitev, smrekic, prazničnih trgov ipd. so absurdne v primerjavi z dejstvom, da brez jasnih razlogov celotne noči brez jasnega učinka in razlogov osvetljujemo izložbe, državne, lokalne, javne objekte, cerkve ...
Mimogrede, odsotnost prazničnega vzdušja denimo v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih, turističnih destinacijah, ukinitev klasičnih prazničnih aktivnosti ima - podobno kot krjaveljsko napovedana potencialna zaustavitev žičnic - multiplikativne negativne učinke na lokalno gospodarstvo: stojnice, trgovinice, obrtnike, industrijo srečanj ter prireditev, športne prireditve. Mogoče bi kdo v skladu z ZKP (zdrava kmečka pamet) pomislil tudi na to, da se praznične osvetlitve letos sicer izvedejo v enakem obsegu, ampak se osvetljava denimo izključi po polnoči, ker ponoči ne sveti nikomur, razen monopolistom v energetskem sistemu.
Pri plinu enako. Najprej bi nam morali odgovorni povedati, kako velik je problem s plinom. Sploh tistim, ki so jih v preteklih letih prepričali, da druge opcije energije zamenjajo za plin. V gospodarstvu in pri državljanih. Do sedaj tega ni bilo - razen floskul in črnih napovedi, ki dodatno generirajo špekulativne dvige cen na vseh področjih.
Predsednik vlade Robert Golob je pri predstavitvi proračunov za leto 2023 celo začel z neko pozitivno pomirjevalno politiko v smislu "zima mogoče ne bo tako težka, kot se zdi". Ampak taisti predsednik vlade je prej nekaj mesecev kuril javnost z zgodovinsko draginjo, torpediranjem vsega, kar je naredila prejšnja vlada, pa sploh ni pomembno, ali nam je ideološko ali drugače blizu. Energetski ego bumerang mu leti v glavo. Za piko na i še slabe napovedi IMF in Svetovne banke. Ob rekordni državni porabi je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da zadolževanje ni niti ne bo več tako poceni kot v prejšnjih letih. Fiskalni svet je opozoril na to dejstvo, ki pa je v glavnih medijih obravnavano kot nek dnevni, obrobni, čudaški dogodek.
Ob vsem navedenem je jasno, da je sodobna ekonomija vedno bolj plod informacij, realnih, asimetričnih, lažnih, podtaknjenih. Naloga vladajočih je, da so sposobni vladati. Lokalne ideološke akrobacije naj pustijo za nek drug čas. Naloga ekonomskih strokovnjakov, ki se "svaljkajo" po medijih, tako in drugače iščejo prostor za svojo promocijo, pa je, da ljudem prevedejo zapleten ekonomsko-politični položaj v dnevni, razumljiv jezik, ustrezna, racionalna obnašanja. Žal je tudi večina teh strokovnjakov postala del neke kratkoročne propagandne politike, s čimer samo dodatno poslabšujejo položaj in povečujejo nezaupanje ljudi.
Rešitev vojne v Ukrajini je pa precej jasna, kot je nedavno povedala finska predsednica vlade: Rusija naj se umakne iz Ukrajine. S tem se seveda ne strinja kar nekaj ljudi v Sloveniji. Oni bi prodali Ukrajino za nekakšen začasni mir. Kot je Neville Chamberlain nekoč Čehoslovaško. Vemo, kaj se zgodilo zatem. Popuščanje diktatorjem, genocidnim idejam pač ni dolgoročna rešitev, čeprav kratkoročno udobna, za nekatere tudi profitabilna.