Na Portalu Plus ne pristajamo na slovenski medijski inženiring, sprevrženo politično sceno, ki se je že davno spremenila v vzvod za pridobivanje rent, niti na politično pristransko delovanje slovenskih institucij. Tako smo v primeru Anuške Delić pod drobnogled vzeli delovanje Sove, s tem da je ob aferi s slovenskimi vehabijami v zraku obviselo vprašanje, kdo vse hodi po Sloveniji in kakšno varnostno tveganje predstavlja.

Ker so zelo očitno agenti Sove v veliki meri nesposobni za karkoli drugega, kot politično obračunavanje, perpetuiranje govoric in njihovo transformacijo v medijske pogrome, smo se na Portalu Plus odločili, da za vas poiščemo ekstremiste, ki imajo namen ogroziti ali zrušiti ustavni red Republike Slovenije.

Tri zgodbe, ki jih boste brali te dni, je mogoče detektirati z nekaj meseci dela, zbiranja in testiranja informacij in kažejo na to, da je v Sloveniji prisotna velika varnostna luknja, za katero je lahko odgovorna samo Sova.

Današnja zgodba je bila deloma razkrita že v Reporterju, vendar smo na Portalu Plus pridobili nove dokumente, ki kažejo na to, da se v Sloveniji oblikuje endogena ekstremistična skupina. Še več, dodatni dokumenti, ki smo jih pridobili, dajejo jasen in nedvoumen vpogled v cilje delovanja te skupine, torej institucionalni in ustavni prevrat, ter kažejo na "zlizanost" ekstremističnih skupin z mediji, političnimi strankami in ključnimi institucionalnimi igralci. 

Akademska uporabna vrednost vojaškega urjenja

Prva zgodba je zgodba o študentski organizaciji Iskra. Ta organizacija je na videz popolnoma v skladu z duhom časa in delovanjem ostalih študentskih organizacij - skupina študentov in študentk, ki se v imenu enakosti in pravičnosti borijo proti neoliberalizmu. To je držalo vse dokler v medije ni prišla zgodba o petdnevnem poletnem športno – motivacijskem taboru v letu 2013. 

Program tabora, katerega poročilo najdete med dokumenti pod člankom, je zanimivo skoncentriran na več airsoft bitk, dnevni in nočni orientacijski pohod, plezanje ter jutranje treninge borilnih veščin. Morda se to v tem trenutku ne zdi nič posebnega in morda lahko popolnoma kupimo protiargumente Iskre, ki so jih, kot odgovor na članek v reviji Reporter, že objavili na svoji spletni stran, ampak zgodba, ki izhaja iz Iskrinega poročila o taboru, ima vseeno čisto drugačen pridih. Iz poročila namreč preberemo:

"Opremo smo zbrali iz vseh koncev in krajev ter prijateljev in znancev ter kombinirali različne dele. Večino časa smo imeli 6 delujočih airsoft pušk, med njimi večinoma avtomatske ter vsaj eno ostrostrelsko, kdaj nam je pa uspelo usposobiti tudi plinsko pištolo. Predavalnica v domu se je za 5 dni spremenila v delavnico polno sestavnih delov airsoft pušk, baterij ter garderobo, založeno z uniformami, rutami, zaščitnimi očali, škornji in taktičnimi jopiči. Večino časa smo igrali 4 proti 4 ukradi zastavo z eno zastavo na središču območja, na koncu pa tudi 6 na 6 splošen ekipni deathmatch, kjer smo tudi kasneje dodali enemu igralcu v vsaki ekipi vlogo vojaškega zdravnika, kar je še dodatno razgibalo že tako napeto igro. Ekipe so se vsak dan posebej sestavile, člani so se menjavali, novince v airsoftu se je seznanjalo s pravili in mehanizmi igre, zato je bilo vzdušje zelo sproščeno in odprto. Nadvse zanimivo in vzdušno je bilo biti v vlogi vojaškega fotografa, ki je kdaj uspel v objektiv ujeti napete trenutke."

Ostrostrelska puška? Plinska pištola? Predavalnica se je za pet dni spremenila v vojaško skladišče? Za kaj se ti fantje in dekleta natančno motivirajo? Za jesenske izpitne roke? Prav, lahko sklepamo, da gre za vojaške navdušence, ampak pri tem so moteče tri stvari.

Prvič, ni jasno, kakšna je akademska uporabna vrednost vojaških skladišč, urjenja v borilnih veščinah in usposabljanja plinskih pištol, saj če to sofinancira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in njene ekstenzije, izvaja pa študentsko društvo (kar naj bi Iskra bila), potem bi bilo že smiselno pojasniti, kakšna je uporabna vrednost vsega tega početja za študente. Drugič, če bi, recimo na Delu ali Mladini, izkopali sliko uniformiranih posameznikov, ki so se igrali airsoft:

Opomba: Obraze je v izogib nevšečnostim zakrilo uredništvo Portala Plus

in bi bili na njej pripadniki gibanja Blood & Honour, potem bi bila nedvoumno cela država vržena s tečaja. Ampak na sliki niso pripadniki Blood & Honour, ampak člani Iskre in udeleženci Iskrinega športno - motivacijskega tabora, ki se rekreirajo.

Bodimo iskreni, če ni dokaza, da ima Iskra agendo zrušiti ustavni red Republike Slovenije, potem imamo opravka z otroci, ki se igrajo vojno, ne pa z ekstremisti, ki izvajajo mobilizacije in vojaška urjenja. To nas napelje na tretjo točko, razkrinkanje ciljev Iskre. V prilogi k članku boste našli odstopno izjavo nekdanjega predsednika Iskre Klemna Kneza, v njej boste prebrali, da je končni cilj te grupacije:

"Vzpostaviti moramo politični subjekt – ki bo revolucionaren – kar pomeni samo to, da bo svojo moč črpal iz ulice in ne argumentov znotraj postavljenih okvirjev – kajti argumenti so in vedno bodo stvar politikantskega in ideološkega obračanja zadev na glavo. Naš boj je boj za oblast in tega nikoli in nikdar ne smemo pozabiti – oblast celotnega delovnega ljudstva..."

Menim, da je nedvoumno, kaj je želel Knez v svoji odstopni izjavi povedati in kakšna je politika ter cilj Iskre: prevlada ulice nad argumenti, ravno obratno, kot je kodirano v naši ustavi, kjer je parlamentarna argumentacija edini mehanizem za oblikovanje, delovanje in vzpostavljanje institucij. Prevlada ulice nad argumenti (kakršenkoli že je dominantni mehanizem argumentacije) je evfemizem za nasilno revolucijo. In kot pravi Knez, njihov boj je boj za oblast.

V tem kontekstu postane jasno, da Iskrin tabor, ki je bil izveden v nedrjih Univerze, ni bil rekreativnega namena, ampak je imel za svoj namen urjenje sile nad močjo argumentiranja in taisti tabor ni služil motiviranju študentarije pred jesenskimi izpitnimi roki, ampak team-buildingu obstoječih in mobilizaciji novih sil. Ste še vedno skeptični? Potem preberite nadaljevanje Knezovega pisanja:

"... Pot do tja je mukotrpna – saj se ne borimo za ljubljanski študenteraj, niti za slovenski delavski razred – temveč za svetovni prevrat obstoječih družbenih razmerij – socialno revolucijo – in s tem socialistično svetovno Republiko."

Zdaj razumete? Niso rekreirali in motivirali "študenteraja" in niso se igrali vojne, cilji Iskre so povedani zelo jasno – njihove aktivnosti so usmerjene v "socialno" revolucijo in uvajanje svetovne socialistične republike. Enako, kot se ISIL danes ne bori za Sirijo ampak svetovno dominacijo Islama in naj vas spomnim, da bo za to, da postane Slovenija socialistična republika, potrebno spremeniti ustavo. Kako?

V predhodnem citatu vam je Knez že pojasnil – s prevzemom oblasti, ki se zgodi na ravni dominacije ulice nad argumenti. Torej? Skupina, ki zavrača parlamentarno demokracijo, kliče na ulico in se igra vojaška usposabljanja, po definiciji ne more biti drugega kot ekstremistična skupina.

Primer udeleženca tabora, ki ga društvo Iskra "športno motivira".

Ali potrebuje Sova še kaj več, da bi razumeli, da se v tej državi uri skupina, ki ne priznava ne ustave ne institucij in ima za cilj revolucionarno strmoglavljenje oblasti? Ali razumejo agenti Sove, da četudi Iskro sestavljajo fantasti, je to odličen inkubator za osamljene volkove tipa Breivik? 

Da ne bi bilo pomote, pismo odstopljenega Kneza je datirano nekaj dni pred začetkom revolucionarnega urjenja pripadnikov in simpatizerjev Iskre, zato je izključena vsaka možnost, da omenjeni tabor ne bi nastajal pod ideologijo nasilja, prevrata in ulične revolucije. Nenazadnje iz poročila o taboru zasledite predlog, da bi v bodoče kazalo imeti tudi teoretična urjenja. Verjetno je očitno, da gre za mobilizacijo, ki je popolnoma identična tisti, ki sta jo v Bosni izvajala Bosnić in Imamović, seveda z drugačnim revolucionarnim predznakom.

Želite še več? Poglejte na dnu prispevka pripet spisek pozabljenih reči. Tipično študentje na taboru pozabijo stvari, kot so majice, hlače, kondome, vibratorje, pijačo itd. Na tem taboru pa so pozabili množico vojaške opreme. Glede na povedano je jasno, da nimamo opravka z običajnimi študenti, ki se na račun študentskih organizacij in Univerze družijo ob pijankah, ampak imamo opravka z ekstremisti levega svetovnega nazora. In priznajte, če bi samo desetino tega prebrali o gibanju Blood & Honour, bi imeli pred seboj afero izjemnih razsežnosti.

Leva ekstremistična mreža

Če vas ne skrbi vojaško urjenje skupine, ki pod okriljem ljubljanske univerze napoveduje revolucionarni prevrat in napoveduje ulični boj za oblast, če vas ne skrbi, da je to idealni inkubator za levičarske Breivike, potem bi vas morala zaskrbeti interpretacija realnosti. Ne samo politično – medijska ampak tudi zgodovinska interpretacija vseslovenskih vstaj.

Najprej politično medijska. Nanizajmo nekaj povezav, ki zagotovo ne držijo, so samo naključne ali pa so nepomembne in pretirane. Nov predsednik ekstremistične grupacije Iskre je Jaša Lategano, nekoč znan pod priimkom Štrukelj. Sin sindikalista Branimirja Štuklja in po tej logiki v neposredni sorodstveni zvezi z Milanom Kučanom. To je seveda priročno, saj je sin v študentski grupaciji, oče pa glavni sindikalist na Univerzi in skupaj se borita proti neoliberalizmu različnih finančnih ministrov.

Ta idila pa ima odprtih več tveganj. Prvič, za očetov SVIZ je popolnoma upravičeno, da je argument ulice, torej stavke, glavni pogajalski adut. Po drugi strani pa je jasno, da je za sinovo organizacijo argument ulice ključni mehanizem za strmoglavljenje oblasti, izvedbo revolucije in uvedbo socializma v Sloveniji. Torej? Bo vsaka SVIZ-ova stavka varnostno tveganje za celotno državo?

Bomo vsakič razmišljali o možnosti, da taborno motiviran "študenteraj" uporabi svoje znanje borilnih veščin? Bomo vsakič, ko bo Štrukelj peljal sindikate na ulico razmišljali o tem, ali je končno napočil čas, da se nek nori volk samotar iz Iskre odloči za teroristično dejanje? Ali pa da pod okriljem SVIZ-ovega protesta nek Iskraš znova sestavi in uporabi plinsko pištolo?

Drugič, Iskra je tu in med nami že nekaj časa, tudi vojaško urjenje se je zgodilo že pred letom dni in tudi njihove izjave o revoluciji in uličnem boju za oblast so vsem, razen agentom Sove, že dolgo znane. Ampak o njih niste nikoli brali v medijih, ki so specializirani za razkrivanje ekstremističnih skupin. Zakaj? Ne vem natančno, ampak mogoče pomaga, da je oče Štrukelj član nadzornega odbora revije Mladina, v kateri med tonami besed o ekstremistih ni zaslediti grupacije mladega Štruklja. Oče Štrukelj seveda sedi še na Modri Zavarovalnici, ki jo obvladuje ljubljenec slovenskih medijev Jamnik, ampak to je že čisto druga zgodba.

Tretjič, do marca 2013 je bil v Iskri aktiven Miha Kordiš, slovenski parlamentarec iz Združene levice. Spet zgolj naključje, da v parlamentu sedi človek, ki je aktivno oblikoval organizacijo, ki si prizadeva za družbeni prevrat in dominacijo ulice nad argumenti oziroma "zradiranje" parlamentarne demokracije in uvedbo socializma. In spet odlična novica za Sovo, nadzira jih namreč lahko nekdo iz parlamenta, ki je bil aktivni član danes ekstremistične skupine, ki bi jo morala Sova preiskovati.

Verjetno je samo presežna paranoja razmišljati o tem, da se je ravnokar razkrilo ekstremno varnostno tveganje v parlamentarnem nadzoru nad Sovo. Lepo pa je prebrati iz zgoraj navedene spletne strani Iskre, da jih Miha Kordiš še vedno podpira. To je vsekakor dobra novica za ulično socialistično revolucijo. Zanimivo je seveda, da za levico to ni problem, če pa bi obstajala vsaj stotina takšnih povezav med SDS in desnimi ekstremisti, pa bi se Slovenija že zatresla in pretresla. Levičarji, prosim, bodite iskreni, če bi članek pobarval na črno, bi ponoreli, kaj pa boste naredili sedaj?

Še o zgodovinski interpretaciji vseslovenskih vstaj. Iskrina zgodba o želji po institucionalnem prevratu, prevzemu oblasti preko ulice, skupaj z njihovimi fizično – teoretskimi urjenji z airsoft snajperji in plinskimi pištolami, daje vsaj deloma čuden priokus vseslovenskim vstajam. Če v komplement vzamemo pojavljanje očeta Štruklja na teh vstajah in SVIZ-ove paralelne proteste, se nujno pojavi vprašanje, kaj vse se je na teh vstajah nabralo in kakšne agende so se sprožile. Osebno nisem prepričan, da bodo katerikoli bodoči protesti karkoli drugega kot poskus ekstremistov, da naredijo čim večja varnostna tveganja v državi. In Sova jim s svojim nedelovanjem to očitno dopušča.

Vprašanja za Sovo

Celotna zgodba nas napelje na nekaj vprašanj, na katera bi Sova morala podati odgovore, saj je jasno, da v Sloveniji poleg vehabij deluje še marsikatera druga ekstremistična skupina. In menim, da morajo te odgovore dati dovolj hitro, preden nas prehiti razvoj dogodkov ali preden se razmere dodatno radikalizirajo.

Prvič, ali je napovedovanje ulične revolucije in strmoglavljenje institucij z revolucionarnim uvajanjem socializma delovanje proti državi in predstavlja varnostno tveganje ali ne? Ker če temu ni tako in to ni kaznivo dejanje, potem ima Iskra proste roke in se jim ni potrebno več kamuflirati v  študentsko grupacijo. Drugič, kakšna je relacija med stavkovno aktivnostjo SVIZ-a in Iskro? Ali naj, glede na mreženje in ideološka izhodišča, razumemo bodoče proteste SVIZ-a kot sprožilo za Iskrine ulične boje?

Tretjič, če je Iskra res grupacija benignih fantastov, ampak istočasno inkubator za samotne volkove, ali ta grupacija predstavlja varnostno tveganje in ali je ne bi potemtakem morali preverjati? Četrtič, kaj se bo zgodilo v primeru, da nekoč aktivni član Iskre postane član parlamentarnega odbora za nadzor nad varnostno - obveščevalnimi službami? Ali bo v tem primeru Sova ocenila varnostno tveganje za samo sebe ali nismo nenadoma v zakonskem limbu? In seveda petič, po naših informacijah ste v Sovi Iskro spregledali, pa čeprav je na voljo še več informacij o njihovih planiranih mehanizmih prevzema oblasti, kot jih ima Portal Plus; zakaj je temu tako in kdo bo odgovarjal za nastalo varnostno luknjo? Ali naj razumemo varnostno luknjo kot dejstvo, da Iskro iz nam neznanih razlogov ščitite?

S tem pa se zgodba o nesposobnosti Sove, da zazna in obravnava varnostne luknje, še ni končala, ampak jo nadaljujemo jutri s člankom o desničarskih ekstremistih, ki grozijo, da bodo prerasli zgodbo o slovenskih vehabijah. In seveda, ne preveč presenetljivo, nihče doslej jih še ni zaznal.

Seznam izgubljenih in najdenih predmetov s poletnega Iskrinega športno-motivacijskega tabora

Odstopna izjava bivšega predsednika Iskre Klemna Kneza

Str 1/2:

str 2/2:

Poročilo s poletnega Iskrinega športno-motivacijskega tabora – ŠMT2013

Str 1/5:

Str 2/5:

Str 3/5:

Str 4/5:

Str 5/5: