Radimo kao da ćemo 100 godina živjeti, pripremamo se kao da će sutra rat, je ob posebnih prilikah velikokrat rad povedal Josip Broz Tito. Nekaj desetletij kasneje je predsednik slovenske vlade Robert Golob na proračunski seji izrekel podobne zgodovinske besede, a v obratnem zaporedju: "Za soočanje obstaja samo eno zdravilo, da smo fleksibilni in pripravljeni na najhujše, in hkrati ravnamo tako, da bo vse lepo in prav." Na ta način deluje sedanja slovenska vlada predvsem pod predpostavko, da bo vse lepo in prav, tisti drugi, bolj resni del pa največkrat odmisli. To ji pri naivnih prebivalcih Slovenije celo prinaša politične točke in občutek ljudi, da so zadovoljni z gospodarskim stanjem v državi. Postali smo PR država, kjer daleč od realnosti politiki vodijo državo preko PR akcij, ljudje pa nasedajo leporečju, ki ga politikom pripravijo PR strokovnjaki.

V parlamentu se sprejema rebalans proračuna za leto 2022 in proračuna za 2023 in 2024. Za leto 2023 po besedah predsednika vlade na prvi redni seji parlamenta vlada namenja sanaciji energetske krize do 5 milijard evrov. Fiskalni svet je oktobra ocenil, da je proračunski primanjkljaj rebalansa za leto 2022 skupaj z ukrepi za posledice epidemije znašal le 324 milijonov evrov. Brez stroškov za blažitev posledic epidemije pa bi bil tokrat zaznan presežek 377 milijonov evrov. To zapisujem, da naredim črto pod vladavino Janeza Janše in jo pustim v oceno zgodovini.

Rebalans prikazuje, da naj bi bilo potem v zadnjih treh mesecih realiziranih še dodatno 1,7 milijard evrov primanjkljaja, torej že v času Golobove vlade. Od tega je za milijardo evrov primanjkljaja, ki ni povezan niti z epidemijo niti s posledicami draginje. Fiskalni svet opozarja, da so odhodki v rebalansu proračuna previsoki in da ne predstavljajo ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

Klub slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club) od vlade pričakuje, da bo upoštevala strokovno oceno fiskalnega sveta … Če bi bil namreč predlog rebalansa potrjen v trenutni obliki, bi to vodilo v nesorazmerna tveganja za zdravje javnih financ. Finančni minister je ob predstavljanju rebalansa zatrdil, da so sprejeli vse predloge posameznih ministrstev. Nikoli do sedaj še ni bilo v rebalansu v celoti ustreženo vsem ministrstvom. Tokrat niso rezali ministrom, so pa posamezni ministri rezali sredstva posameznim programom, tako je denimo "izvisel" novomeški javni raziskovalni zavod Rudolfovo, ki ga je ustanovila vlada in bo dobil občutno manj denarja.

Na odboru za zdravstvo so poslanci odkrili, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pozabil dodeliti investicijska sredstva za osnovno zdravstvo za leto 2023, ki naj bi bilo celo ministrova prioriteta. Znižujejo se proračunska sredstva za dolgotrajno oskrbo. Generalni sekretariat Vlade pa v letu 2022 dviga porabo sredstev iz 40 na 69 milijonov. Ministri in predsednik vlade, ki imajo vedno na jeziku digitalizacijo, so sredstva za Službo vlade za digitalno preobrazbo zmanjšali iz 37 milijonov na 19 ...

Vsekakor bo potrebno najemanje kreditov, ker drugače pač ne bomo zmogli takega proračuna. Toda tokrat bodo obresti veliko višje kot v času Janševe vlade; bolj kot bomo padali po bonitetnih ocenah, višje bodo. Svojo filozofijo pri nastajanju proračunov je predsednik vlade Golob opisal zelo na kratko:

"Ti časi prinašajo neverjetno negotovost (opomba: grožnja, vzbujanje strahu …). Za spoprijemanje s tem obstaja samo eno (opomba: neverjetno, da samo eno) zdravilo, da smo fleksibilni in pripravljeni na najhujše, in se hkrati obnašamo, da bo vse lepo in prav (opomba: recept za rešitev iz te stiske je torej - delajte se, kot da ni nič). Na ta način deluje vlada in na ta način je bil pripravljen poračun (opomba: vidite, da znamo, zaupajte nam)." 

Ocenjuje se, da je negotovost v svetu tako velika, da nobena resna finančna institucija ne podaja scenarijev za prihodnje obdobje. Ob tem vemo, da nam bo padel BDP. UMAR komentira, da si žal nihče ne upa napovedati izboljšanja.

Ali je tako lahkotno sprejemanje proračuna pravi čudež, neresnost brez meja ali hazard?

Ne smemo pozabiti, da imamo 10% inflacijo, samo še devet držav v Evroobmočju ima višjo, včasih smo imeli eno najnižjih. Torej ne vemo, kam gremo, gremo pa tja z najbolj debelim proračunom v zgodovini, brez racionalizacije državne uprave, brez varčevalnih ukrepov. Neverjetni optimizem, že kar patološki, brez plana B ... Vse skupaj deluje, kot da je premier hazard iz GEN-I prenesel na državni nivo. Pa vendar kljub nevarčevalnemu proračunu predsednik poudarja, da je varčevanje potrebno, da prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Spominja me na Boruta Pahorja, ko je kot predsednik vlade rabil kar nekaj časa, da je spoznal, da so časi težki, cena za to pa je bila velika. Račune smo potem plačevali davkoplačevalci.

Ničesar še ni sprejetega, vse je še na papirju, premier Golob pa je zaverovan v svoj prav. Ob tam se spomnim, kako je na frankfurtskem letališču spomladi 2020 obstalo letalo, polno kitajskih mask za Slovenijo, ki so bile potem namenjene nemškemu trgu. Evropska solidarnost torej nikakor ni brezmejna, kot si morda predstavlja predsednik vlade. Težko je predvideti, kako huda bo zima, ampak Golob je optimist, verjetno tudi malo hazarderja. Tvega podobno kot pri preprodaji elektrike iz nuklearke. Če bo uspel, bo junak, če ne bo, si bo s podporo PR že kaj izmislil, mediji pa ga bodo pokrili. Tako kot vedno.

Naš premier tudi rad svetuje: "Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca (oktobra 2022, op. avt.), ko bodo cene padle." Kaj pa, če to ne bo res? Kdo bo pokril izgubo pri nakupu energije tistim, ki so ali bodo sledili Golobovim navodilom?

Premier je še potolažil ljudi: "Vem, da marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. Ne le da jih bo dovolj in da so cene za ključne energente regulirane že danes in da se ne morejo zviševati – cene so znane, danes so bile nižje kot avgusta (opomba: pozabil je povedati, da so bile avgusta strašansko visoke. Iz 875 evrov na letni ravni so zrasle na 2100 evrov na družino samo pri elektriki, po regulaciji države so se spustile na 1320 evrov.), popolnoma so sprejemljive za prebivalstvo (opomba: misli 1320 evrov na leto) in takšne bodo ostale vso zimo."

Sam ne verjamem, da so cene sprejemljive za prebivalstvo, a če Golob tako reče, potem že mora držati, saj ga je ljudstvo podprlo na volitvah. No, pa poglejmo, koliko je resnice v teh besedah. Upoštevati moramo, da imamo vsaj 10 % inflacijo, kar pobere že 10% prihodkov prebivalcev, plače pa so iste. Kubik bukovih drv v avgustu 2022 je bil 87,21 evrov, teh dneh je že 170 evrov. Liter kurilnega olja je bil že 1,287 evra, pa se je v teh dneh dvignil na 1,367. Cena bencina je bila že 1,353 pa se je dvignila na 1,414, dizel je iz 1,603 skočil na 1,684 evrov za liter. 

Žal tudi ne drži, da so cene sprejemljive za vse prebivalce, lepo vas prosim. Koga imate za norca, ko leporečite o plačah in pokojninah, ki jih imajo ljudje, za katere pomenijo podražitve energentov velik problem? Da ne govorim o upokojencih z mizernimi pokojninami. Marsikdo letos ne bo kupil dovolj energentov, da bi brezskrbno zagotovil toploto svoji družini. Nimajo vsi Golobove plače. A če hočejo ogrevati povprečno slovensko hišo, potrebujejo ljudje okoli 2000 litrov kurilnega olja, kar glede na današnjo ceno (1,367 evra za liter) znese že 2734 evrov, torej štiri solidne pokojnine oziroma štiri minimalne plače. Če upoštevamo še podražitev elektrike, bo obremenitev družinskega proračuna 1320 evrov, in če zaključimo z gorivom za vozila in plačilo stanovanja, bi po površni oceni ljudje eno leto delali samo za energente in stroške stanovanja (če upoštevamo dobrih 800 evrov mesečne plače medicinske sestre, denimo). Kako lahko potem premier govori o tem, da so cene sprejemljive za prebivalstvo?

Državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo pa opozarja na vse večje težave v EU in doma. Ni tako optimističen, kot je predsednik, morda predsednik ve kaj več od njega - ali pa v resnici manj kot državni sekretar. Premierjev bivši sodelavec iz GEN-I je opozoril tudi na višje cene elektrike iz veletrgovin, ki se še niso v celoti prenesle na neposredne potrošnike. Če oziroma ko se bodo, bo to prava katastrofa. Ponudba energije v EU je manjša, kar vse zvišuje cene. Januarja in februarja bo udarilo po gospodarstvu in prebivalcih.

Spoštovani predsednik, ne sodite razmer po sebi. Sodite jih po ljudeh, ki jih že nekaj časa skrbi, kako bodo preživeli mesec - in teh bo z rastjo brezposelnosti vse več. Zaradi tega vaš stavek, da se nikomur "ni treba bati, da bo pozimi ostal brez energentov", le ni tako samoumeven za vse, kot se je sprva zdelo. Ne vam ne parlamentarcem, ki bodo verjetno sprejeli predlagani proračun navkljub opozorilom Fiskalnega sveta in kluba podjetnikov brez večjih pripomb, saj imate prepričljivo večino v parlamentu.

Ne zamerite, če vas na koncu opomnim, da ste v skladu z medijskimi zapisi verjetno špekulirali, ko ste v GEN-I poceni prodajali za daljše obdobje energijo iz nuklearke in jo danes nazaj kupujemo iz evropskega trga po bistveno višji ceni, kar prizadene tako gospodinjstva kot gospodarstvo ter druge odjemalce energije, ki bodo imeli zaradi tega vse večje izgube. Kar je skoraj nerazumljivo, je to, da ste se s tem v GEN-I in tudi sami celo pohvalili, češ kako da ste dobro poslovali. V tem trenutku smo še toliko bolj odvisni od evropskega trga elektrike, ker niste bili sposobni v zadnjih mesecih zagotoviti premoga za TEŠ 6, ki se je trenutno izklopil, tako da moramo uvažati vsak dan 75% drage električne energije iz EU borze.

Kdo bo pokrival izgubo? Davkoplačevalci in preprosti ljudje z višjimi računi za energente najbrž ...