Komentar

"Prvič v zgodovini Slovenije obstaja realna možnost, da bo Slovenija dobila prvo predsednico države."

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES iz Ljubljane je pred nedeljskimi volitvami predsednika republike pripravil obširno analizo z naslovom Predsedniške volitve 2022: V pričakovanju novega zagona v slovenskem političnem prostoru. V njej med drugim ugotavljajo, da bi od prihodnje predsednice ali predsednika morali pričakovati večjo aktivnost, ko gre za odzive na pomembne družbene dogodke, česar odhajajoči predsednik Borut Pahor pogosto ni zmogel in je raje molčal. Inštitut Ifimes sicer meni, da v Sloveniji velikega velikega interesa za predsedniške volitve ni, čeprav gre za najvišji položaj v državi, ki potrebuje avantgardne politike za novonastale okoliščine in izzive za prihodnost.

20.10.2022 23:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   IFIMES   analiza   predsedniške volitve   Slovenija   2022   Robert Golob   SDS   Gibanje svoboda   SD   Anže Logar   Nataša Pirc Musar   Milan Brglez   DUTB   moralna avtoriteta   Borut Pahor   Janez Janša

Fotomontaža: portal+

V Sloveniji ni velikega interesa za predsedniške volitve, čeprav gre za najvišji položaj v državi, ki potrebuje avantgardne politike za novonastale okoliščine in izzive za prihodnost. Volilna kampanja zato ne zbuja pozornosti širše javnosti, kaj šele mednarodne.

Leto 2022 je v Sloveniji razglašeno za "super volilno leto", v katerem so že potekale parlamentarne volitve, zvrstile pa se bodo še predsedniške in lokalne volitve, volitve v Državni svet ter trije referendumi. Predsedniške volitve potekajo v vzdušju prepričljive zmage Gibanja Svoboda in Roberta Goloba na aprilskih parlamentarnih volitvah in tektonskih spremembah na slovenski politični sceni. V prvem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije 23. oktobra 2022 se bo za ta položaj potegovalo pet kandidatov in dve kandidatki. Slovenija bo dobila svojega petega demokratično izvoljenega predsednika/co od razglasitve neodvisnosti leta 1991. Do sedaj so to funkcijo opravljali Milan Kučan (dva mandata), Janez Drnovšek, Danilo Türk in Borut Pahor (dva mandata). Morebitni drugi krog volitev bo 13. novembra 2022. Volilnih upravičencev je na dan razpisa volitev 1.696.893.

 

Dogajanja doma in v svetu, še posebej po pandemiji Covid-19 in ukrajinski krizi, so močno zaznamovala razmere tudi v Sloveniji. Na naraščajočo korupcijo v Evropski uniji, zaradi katere letno po nekaterih ocenah izgine okrog 200 milijard evrov, ni imuna niti Slovenija. Boj zoper kriminal in korupcijo in prepotrebne reforme že nekaj zadnjih let predstavljajo za slovensko državo poseben izziv. 

 

Država je močno politično polarizirana in ves čas poteka oster boj med t.i. silami kontinuitete (nekdanji komunisti), ki jih simbolizira prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, in silami slovenske pomladi, ki jih simbolizira nekdanji premier in predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša. Naloga novega premierja Roberta Goloba zato je, da dokončno prekine že zgodovinsko politično polarizacijo v državi in ustvari družbo konsenza, ko gre za ključna vprašanja prihodnosti. V obdobju konjunkture in visoke gospodarske rasti najbolj uspešni državi na območju nekdanje SFRJ politična polarizacija ni povzročala večjih preglavic. Težave so nastale z ekonomsko krizo in recesijo v evropskem in svetovnem gospodarstvu. Kriza je pokazala vse napake, ki jih je Slovenija naredila po osamosvojitvi, predvsem pri procesu lastninjenja nekdanje družbene (državne) lastnine. Če se država želi nadalje hitro razvijati, je potrebno odpraviti notranje napetosti in urediti odnose s sosedi.

 

Prevladuje mnenje, da si mora Slovenija zastaviti nove cilje, kljub temu, da je članica EU. To je naloga aktualne vlade Roberta Goloba. Ponavljanje fraz, da bo država praviloma sledila politiki EU oziroma uradnega Bruslja, kaže na odsotnost jasne vizije, inventivnosti in opredelitve za prihodnost. Geopolitični premiki in vzpostavitev nove svetovne ureditve Sloveniji narekujejo iskanje lastnih rešitev in uresničevanje lastnih interesov. Slovenija mora okrepiti svoj položaj znotraj EU in drugih organizacij, katerih članica je, razvijati mora močne dvostranske odnose zunaj EU, sklepati partnerstva in iskati nove trge, na katerih do sedaj ni bila oziroma je bila slabo prisotna.

 

 

Ali s Slovenijo upravljajo neformalni centri moči?

 

Konsolidacija države in ukvarjanje z energetsko in prehransko krizo je prioritetna naloga vlade Roberta Goloba, ki mora hkrati preseči več desetletno medsebojno spopadanje ključnih akterjev znotraj države. Neformalni in vzporedni centri moči, ki so se oblikovali in so dejansko vodili državo iz ozadja ter predstavljali težavo za katerokoli vlado, ki je hotela delovati transparentno in v javnem interesu, so še vedno dejavni. Po ocenah analitikov ti centri moči skupaj z lobiji še najbolj obvladujejo slovensko državo. To je bilo najbolj izrazito v času vlade premierja Mira Cerarja (SMC). 

 

Analitiki opozarjajo, da je Slovenija še vedno pod vplivom neformalnih centrov moči in vzporednih struktur. Naredila je ključno strateško napako, ko se je prepustila vplivu posameznikov iz političnega ozadja. Slovenija se je v preteklih nekaj letih najbolj izolirala od vseh držav v regiji glede odnosov do ZDA, čeprav so bile zasluge in podpora ZDA ključne za nastanek neodvisne in samostojne slovenske države. Odgovornosti za takšno stanje doslej ni prevzel še nihče.

 

 

"Analitiki menijo, da je po osamosvojitvi Slovenije del družbenih elit oropal in izčrpal državo, prek DUTB pa je država oropala samo sebe."

 

 

Vpliv neformalnih centrov moči je najbolj viden pri izginjanju milijonov državnega oziroma davkoplačevalskega denarja. Kot šolski in slikovit primer se omenja delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), neuradno poimenovane "slaba banka", ki ni imela ustrezno izdelanih kriterijev in modela prestrukturiranja podjetij. Tako je za večino podjetij, ki so postala last DUTB, predlagala stečaj, kar je sicer že opredeljeno v obstoječi zakonski ureditvi, zato v tem smislu ustanovitev DUTB ni bila potrebna. Zmagovalci ustanovitve DUTB so tako banke, ki so se razbremenile terjatev do podjetij in občutno izboljšale svoje bilančne pozicije in poslovni izid, in pa prezadolžena podjetja (tajkuni). Ti so se razbremenili dolgov, potem pa zaradi nepreglednosti postopkov in osebnih povezav z DUTB preko tretjih (tujih) oseb/odvetniških pisarn/ "nepovezanih" podjetij prevzemajo ali celo najemajo "svoja" podjetja ali zelo poceni odkupujejo terjatve, prenesene na DUTB.

 

Analitiki menijo, da je po osamosvojitvi Slovenije del družbenih elit oropal in izčrpal državo, prek DUTB pa je država oropala samo sebe.

 

 

Razvrednotena funkcija predsednika države

 

V času predsednikovanja aktualnega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je funkcija predsednika razvrednotena in omajana. Predsednik države bi moral biti moralna avtoriteta, vendar je predsednik Pahor slovenski javnosti neposredno povedal, da sebe nima za moralno avtoriteto. Tako vsi predsedniški kandidati obljubljajo, da bodo moralna avtoriteta, vendar morajo kandidati ljudstvu oziroma volivcem pokazati, da si to res zaslužijo biti.  Borut Pahor je večkrat dejal, da predsednik ni drugi premier, kar je sicer res, vendar ima druge vzvode, na podlagi katerih se lahko zelo aktivno vključi v družbeno življenje in tako prispeva k iskanju ustreznih rešitev, še posebej pri pomembnejših vprašanjih.

 

Ali je nosilec neke funkcije moralna avtoriteta, lahko ocenijo različni ugledni posamezniki ali skupine, ki ustvarjajo javno mnenje, mediji itd. Prava moč takšne njegove avtoritete izvira iz spoštovanja njegovih izjav, predlogov s strani ljudstva, državljank in državljanov. Tega se morajo zavedati tudi predsedniški kandidati. Eno je obljubljati, da bodo moralne avtoritete, spet drugo pa je to dejansko biti v času mandata. Odločitve, kdaj izraziti mnenje kot predsednik republike, niso vedno najlažje, vendar bi moral predsednik izraziti svoje stališče, svoj pogled na neko zadevo, pa čeprav bi se s tem zameril določeni skupini volivcev.

 

 

Od predsednika se pričakuje manj populizma in več pokončne drže in vodenja z zgledom.

 

 

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je pomembna pridobitev moderne pravne države in predsednik republike kot branik ustavnega reda bi moral zagovarjati tudi stališča, ki večinsko niso všečna, so pa pravilna za obstoj in razvoj države, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Pričakovanja volivcev so, da je predsednik nad strankarsko politiko in da se ne vpleta v strankarsko politiko in ne ugaja vladi, s tem namreč izgublja zaupanje volivcev. Predsednik Pahor se praviloma ni vtikal v nobeno pomembno zadevo, ampak je bil praviloma zgolj opazovalec ali sledilec dogodkov. Pahor je praviloma molčal ali pa se je prepozno odzval pri ključnih temah, kot so človekove pravice in napadi na medije (STA, RTV Slovenija). Ukvarjal se je s procesom Brdo-Brioni, ki ni prinesel pomembne dodane vrednosti, razen stroškov za davkoplačevalce. Ustreznejši angažma v zunanji politiki je nujnost za državo, ki je polnopravna članica EU in Nata in ki se ponovno poteguje za nestalno članico Varnostnega sveta OZN.

 

Pričakuje se, da bo nov/a predsednik/predsednica prinesel nov zagon v slovenski politični prostor, da bo uveljavil Slovenijo v regiji in na mednarodni ravni. Temu doslej ni bilo tako. Čeprav predsednik države nima širokih pooblastil, se je pričakovalo, da bo bistveno prispeval k ustvarjanju novega pozitivnega ozračja v državi.

 

Borut Pahor se je želel predstaviti kot "predsednik, ki povezuje", čeprav za časa njegovih dveh mandatov Slovenija ni bila nič manj politično razklana kot prej. Večinski slovenski javnosti ni popolnoma jasno, kaj je hotel povezati in kaj je povezovalnega naredil. Pristojnosti predsednika je potrebno razširiti, da bi se okrepila njegova vloga v državi, npr. da je upravičeni pobudnik ustavnih presoj, preden podpiše zakon, ko gre za vprašanje ustavnosti, da imenuje sodnike ipd. Slovenija hkrati potrebuje temeljite ustavne spremembe, ker je obstoječa ustava v mnogočem zastarela in ne ustreza sedanjim potrebam in izzivom.

 

 

Ni velikega interesa za predsedniške volitve

 

V Sloveniji ni velikega interesa za predsedniške volitve, čeprav gre za najvišji položaj v državi, ki potrebuje avantgardne politike za novonastale okoliščine in izzive za prihodnost. Kandidati za predsednika države niso vodilni politiki v državi. Volilna kampanja zato ne zbuja pozornosti širše javnosti, kaj šele mednarodne.

 

Pozornost javnosti so pritegnili trije kandidati, ki imajo nesporno kompetence za predsednika države. To so Nataša Pirc Musar, Anže Logar in Milan Brglez. Nataša Pirc Musar, doktorica prava in odvetnica, je neodvisna kandidatka, ki uživa močno podporo dveh nekdanjih predsednikov, Milana Kučana in Danila Türka. Ne sodi v etablirane politične strukture, prav to pa je njena prednost, ki ji omogoča, da nagovarja in zajema celotni politični spekter volivcev. Anže Logar je doktor znanosti, neodvisni kandidat s podporo Janševe desničarske Slovenske demokratske stranke (SDS), katere član je in ki je zelo blizu Fideszu madžarskega premierja Viktorja Orbana. Logar je donedavni minister za zunanje zadeve. Nagovarja desnosredinske volivce. Milan Brglez, doktor politologije, je kandidat vladajočega Gibanja Svoboda (GS) in Socialnih demokratov (SD), katerih član je. Opravlja funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu. Bil je tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Nagovarja levosredinske volivce in politični center.

 

Analitiki menijo, da bi moral za uspeh na volitvah predsedniški kandidat Anže Logar zavzeti jasen in razločen odmik od Janeza Janše in Slovenske demokratske stranke, ki je bila na nedavnih parlamentarnih volitvah plebiscitarno poražena s strani Gibanja Svoboda. Prav tako bi moral Milan Brglez zavzeti jasen in razločen odmik od aktualnega predsednika Slovenije Boruta Pahorja in Socialnih demokratov, katerih predsednik je bil nekoč Pahor. Takšen odmik bi obema kandidatoma omogočil, da pridobita večjo naklonjenost na širšem političnem spektru, vendar bi za njiju kot posameznika pomenil politični samomor. Takšna situacija zato najbolj ustreza Nataši Pirc Musar, ki za seboj nima stranke in se ji ni potrebno od nikogar odmakniti, saj tako nagovarja celotni politični spekter. 

 

Raziskave kažejo, da se bosta v drugi krog predsedniških volitev uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki jo lahko ogrozi Milan Brglez, s katerim pokrivata del istega volilnega telesa. Če si Brglez v zadnjem tednu kampanje z močno podporo iz ozadja uspe zagotoviti podporo med volivci, se lahko uvrsti v drugi krog.

 

 

Predsednik ne sme biti nikomur nič dolžan, še posebej ne političnim strankam. Predsednik države se mora aktivneje opredeljevati do ključnih vprašanj v družbi.

 

 

Svet je pred velikanskimi spremembami. V vsakem primeru se pričakuje, da bo nov/a predsednik/predsednica repozicioniral svojo vlogo in vnesel nov zagon v slovenski politični prostor ter tako nadaljeval s konsolidacijo države, ki se je začela s prihodom na oblast aktualne vlade Roberta Goloba. Prvič v zgodovini države pa obstaja realna možnost, da bo Slovenija dobila prvo predsednico države, po štirih zaporednih moških.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
18
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.898
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.858
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.290
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.677
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 957
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 750
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 505
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.916