Nedeljske predsedniške volitve so v prvem krogu potrdile takorekoč vse naše napovedi: zmagal je Anže Logar, Nataša Pirc Musar pa se je suvereno uvrstila v drugi krog. Presenečenja so si sledila šele od tretjega mesta dalje, saj je kandidat vladajoče koalicije Milan Brglez močno zaostal za glavno konkurentko Natašo Pirc Musar in s 15 odstotki vidno razočaral svoje podpornike, Gibanje Svobode in Socialne demokrate. Koalicija bo zdaj stisnila zobe, posvojila Natašp Pirc Musar in računala, da jo z močno medijsko in siceršnjo politično kampanjo, predvsem pa z višjo volilno udeležbo pripelje do zmage. Kar pa ne bo tako enostavno, še manj pa samoumevno. Logarja namreč medijski napadi doslej niso posebej prizadeli, o njem niso uspeli najti ničesar, kar bi ga kompromitiralo. Potem ko se je zmagovalec prvega kroga tedne in mesece trudil vzpostaviti avreolo neodvisnega kandidata, ki nima eksplicitne podpore SDS, pa je v nedeljo zvečer v njegov volilni štab prišel Janša ... Zakaj je to naredil in kaj je želel s tem sporočiti - zlasti pa komu -, ostaja skrivnost. Vsekakor Janšev molčeči obisk dodatnih glasov Logarju ne bo prinesel.
Pogled na ministrsko ekipo in vodstvi obeh koalicijskih strank, Socialnih demokratov (SD) in Gibanja Svobode, zbrane na odru v medijskem središču, je kazal veliko razočaranje. S 15 odstotki zaostanka za drugouvrščeno Natašo Pirc Musar se je namreč njihov skupni kandidat Milan Brglez odrezal bistveno slabše od pričakovanj in napovedi. Očitno se ga je afera Šahovska zveza vseeno neprimerno bolj prijela, kot pa so NPM škodovala "razkritja" tranzicijskih poslov njenega soproga, kar je posredno sprožil prav Brglez v zadnjem tednu predvolilne kampanje - jasno, s pričakovanjem, da mu bo frontalni napad na konkurentko omogočil vstop v drugi krog. In mu ga morda celo bi, če bi "afero" medijsko lansirali kak teden ali 10 dni prej.
Politični strategi so torej pošteno zakalkulirali in obraz premierja Roberta Goloba, ki je skoraj natanko pol leta po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah 24. aprila letos doživel prvi hladen tuš, je povedal vse. Ranjeni ego, slabo zaigrana samozavest in izjava o tem on ve "že danes, kdo bo poraženec v drugem krogu", niso mogli prikriti dejstva, da je premierja rezultat ujel nepripravljenega. Izgubljeno je potem skušal rešiti s samaritansko mislijo, češ da ni toliko pomemebno, kdo z leve sredine bo zmagovalec, kot je pomembno to, da " leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke". Manjkala je samo pika na i, češ da je za takšen razplet v prvem krogu kriv Milan Kučan, ki je namesto njihovega Brgleza podprl "svojo" kandidatko Natašo Pirc Musar ...
Predsednik vlade se s takšnimi nonšalantnimi izjavami približuje retoriki svoje strankarske kolegice Urške Klakočar Zupančič, aktualne predsednice Državnega zbora, ki je na predčasnem glasovanju v četrtek zelo neposredno povedala, koga ni volila oziroma koga si ne želi za predsednika države. Pravno gledano je njena "kršitev" predvolilnega molka sicer vprašljiva, saj je Logarja napadla dva dni pred uradnim začetkom predvolilnega molka, kar je bila zagotovo zelo premišljena in inteligentna poteza, zaradi katere morda niti bo deležna nobenih sankcij. Toda to v ničemer ne opravičuje njenega dejanja, ki je bilo nekorektno in daleč od fair playa. Glede na to, da je bila dosedanja predvolilna tekma zelo dostojna, skorajda gentlemanska, je možnost, da bodo ravno v Gibanju Svoboda v naslednjih treh tednih, torej do drugega kroga predsedniških volitev, igrali na vse ali nič in šli nad Logarja z vsemi topovi, kot se reče. Ali bodo s tem pomagali Nataši Pirc Musar, ki so jo hočeš nočeš posvojili kot svojo kandidatko, je seveda veliko vprašanja. Morda ji ne bodo, kajti predsedniške volitve so vseeno bolj kot spopad političnih strank soočenje konkretnih osebnosti. Floskule o nekakšnem spopadu svetlobe in teme, o bitki dobrega in zla so enostavno preveč deplasirane.
NSi v vlado, Levica v opozicijo?
Prvi krog volitev je presenetljivo uspel tudi kočevskemu županu Vladimirju Prebiliču, ki si bo s političnim kapitalom in publiciteto bržkone zagotovil zmago na županskih volitvah že v prvem krogu. Zagotovo se bodo njegovi volivci v drugem krogu razdelili in ni rečeno, da bo večina glasovala z NPM. Marsikdo je bil začuden tudi nad uspehom Sabine Senčar, ki je pristala na petem mestu in dobila skoraj toliko glasov kot zadnja dva kandidata skupaj. Za koga bodo glasovali njeni volivci, če bodo sploh za koga?
Da je Janez Cigler Kralj kot kandidat Nove Slovenije končal predzadnji s 4 odstotki, kaže samo to, da nista prepričala niti on niti stranka, katere uradni kandidat je bil. Ugibanj o tem, koliko časa lahko NSi še zdrži v opoziciji, kjer jo počasi, a zanesljivo melje SDS, bo odslej še več in so logično povezana z debaklom Levice, ki je s svojim kandidatom končala kot zadnja, s podporo, ki ne bi zadostovala niti za vstop v parlament. Če namreč NSi v opoziciji ne more preživeti in jo morda lahko reši le vstop v vlado, potem na drugi strani Levica v Golobovi vladi dela samomor in mora začeti razmišljati o izhodu, torej vrnitvi v opozicijo, kjer si načeloma lahko opomore in na naslednjih volitvah ohrani status parlamentarne stranke.
Če torej pod prvi krog predsedniških volitev potegnemo črto, je jasno, da zmaga Nataše Pirc Musarv drugem krogu ni tako samoumevna, čeprav je verjetna. Marsikaj bo odvisno od volilne udeležbe v drugem krogu, vremena in eventuelne odločitve odhajajočega predsednika republike Boruta Pahorja, da dosedanje namige glede podpore določenemu kandidatu nadgradi z konkretno izjavo o tem, kateri izmed obeh "finalistov" je po njegovem mnenju boljši. Če bi namreč Pahor podprl Logarja, kar je bilo moč razumeti glede na dosedanjo dikcijo predsednikovih misli o povezovanju ter sodelovanju, potem bi to lahko odločilo o njegovem nasledniku. In prav nič nemoralnega ali etično spornega ne bi bilo, če bi predsednik povedal, koga si bolj želi za naslednika ...